Z znanstveno monografijo o ljubljanskem nadškofu in metropolitu dr. Jožefu Pogačniku (1902–1980) je zaživela nova knjižna zbirka Testes temporum – Priče časov, ki se navdihuje po znamenitih, a žal ugaslih zbornikih Simpoziji v Rimu (1988–2009, 23 monografij). Zbirka bo poleg temeljite predstavitve vidnejših osebnosti dala mesto obravnavi važnejših ustanov in spornih ali spregledanih tem iz zgodovine Cerkve na Slovenskem.

V prvi knjigi zbirke Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Jožef Pogačnik (588 strani) so zbrani prispevki 19 avtorjev, ki prinašajo različne vidike življenja in delovanja nadškofa Pogačnika (28. september 1902, Kovor nad Tržičem–25. marec 1980, Ljubljana) ter pričajo o njegovem izrednem pomenu za slovenski cerkveni in družbeni prostor. Avtorji tematsko obravnavajo delo, ki ga je dr. Pogačnik opravil za Cerkev v Sloveniji, ter odkrivajo njegove sledi v svetu kulture, obenem pa odstirajo njego­vo bogato intelektualno, pesniško in voditeljsko osebnost.

Zajetni zbornik (586 strani) so predstavili nadškof Stanislav Zore, dr. Miran Špelič, dr. Matjaž Ambrožič, Simona Gregorčič, dr. Bogdan Kolar in dr. Brane Senegačnik, z njimi se je pogovarjal urednik monografije dr. Dejan Pacek.

Urednik zbornika dr. Dejan Pacek. FOTO: Ivo Žajdela

Za ljubljanskega nadškofa ga je leta 1964 imenoval papež sv. Pavel VI.

Dr. Pogačnik je bil od leta 1964 na čelu ljubljanske krajevne Cerkve in od leta 1968 ljubljanske cerkvene pokrajine, katere sufragan je bila sprva mariborska škofija in od leta 1977 obnovljena koprska škofija. Za najvišji cerkveni službi za slovenskimi mejami so ga usposobili temeljita teološka izobrazba na univerzi v Innsbrucku, kaplanska leta v Kranju in ljubljanskem Trnovem, predvojno učiteljsko in vzgojno delo, ravnateljska služba v ljubljanskem Marijanišču, povojne krivične zaporne kazni v skupni dolžini skoraj šest let ter vodenje številnih škofijskih služb in svetov.

Leta 1980 ga je nasledil nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar

Ob imenovanja Antona Vovka za rezidencialnega ljubljanskega škofa je ta dr. Pogačnika 15. decembra 1959 imenoval za generalnega vikarja. Na Vovkov predlog ga je papež sv. Janez XXIII. 28. februarja 1963 imenoval za ljubljanskega pomožnega (naslovnega irenopolskega) škofa. Po smrti nadškofa Vovka so ga 12. julija istega leta imenovali za apostolskega administratorja ljubljanske nadškofije.

V skladu s splošnim pričakovanjem ga je papež sv. Pavel VI. 2. marca 1964 imenoval za ljubljanskega nadškofa. Izbor za predstojnika drugega najpomembnejšega cerkvenega središča v tedanji državi mu je zagotovilo mesto podpredsednika Jugoslovanske škofovske konference, ki jo je nekaj časa tudi vodil. 13. marca 1980 je ljubljansko nadškofijo v kanonično posest iz njegovih rok prevzel novoimenovani ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar.

Dr. Bogdan Kolar piše o nadškofu Jožefu Pogačniku in ljubljanski Teološki fakulteti. FOTO: Ivo Žajdela

Pod njegovim vodstvom je Cerkev stopila v pokoncilsko obdobje

Leta Pogačnikove nadpastirske službe so bila v mnogočem pomembna za razvoj Cerkve v Sloveniji vse do danes. Ljubljanska nadškofija je pod njegovim vodstvom vstopila v pokoncilsko obdobje, ki so ga zaznamovali liturgična reforma, izjemno velike generacije novomašnikov (posvetil je nad 300 duhovnikov), razmah verskega tiska ter okrepljena pastoralna in katehetska dejavnost.

Njegov največji prispevek na pastoralnem področju je začetek implementacije spodbud drugega vatikanskega koncila v praktično pastoralno delo. Monografija prikazuje, kako je nadškof Pogačnik prepoznaval pastoralne potrebe in nanje smelo odgovarjal z ustanavljanjem novih župnij ter podporo obnovi in gradnji cerkva.

FOTO: Ivo Žajdela

Sistematičnost, racionalna utemeljenost in jasnost

Nadalje monografija osvetljuje, kako je Pogačnik kot nadškof in že pred tem spremljal, spodbujal ter usmerjal katehetsko dejavnost. Kot glavne značilnosti njegovega katehetskega pristopa se izkažejo sistematičnost, racionalna utemeljenost in jasnost.

Nadškof Pogačnik je v ljubljanski Teološki fakulteti videl pomembno sredstvo prenavljanja verskega življenja na Slovenskem v skladu z odloki in smernicami drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora, katerega se je tudi udeležil. V prispevkih beremo, da je v odnosih med Pogačnikom kot velikim kanclerjem fakultete in posameznimi njenimi učitelji občasno prihajalo do napetosti, zlasti ko je šlo za pridobivanja pravice nihil obstat s strani pristojne vatikanske kongregacije ter pri uveljavljanju individualnih razumevanj koncilskih idej ter papeških dokumentov.

Dr. Matjaž Ambrožič piše o službah Jožefa Pogačnika do škofovskega imenovanja. FOTO: Ivo Žajdela

Pogačnik je v zadnjih letih službe do oblasti nastopal spravljivo

Kot je v uvodu zapisal urednik knjige dr. Dejan Pacek, zbornik prispevkov bralca poduči, da ohranjena povojna številčnost in institucionalna urejenost Cerkve v Sloveniji in Jugoslaviji ne sme zamegliti pogleda na druga področja, kjer je bil njen položaj bistveno slabši. »Cerkev v Sloveniji v času Pogačnikovega škofovanja na primer ni izoblikovala kakšnega iz lastne preteklosti izvirajočega samostojnega pogleda na razvoj slovenske družbe.

Kot predstojnik osrednje slovenske škofije in slovenski metropolit je Pogačnik nosil glavnino odgovornosti pri reševanju odprtih vprašanj med republiško oblastjo in Cerkvijo v Sloveniji. V zborniku so avtorji predstavili vrsto dokazov, da je osnovna taktika režima ostajala sejanje razdora oz. diferenciacija v cerkvenih vrstah. »Izpostavljeno je dejstvo, da je Pogačnik v zadnjih letih nadškofovske službe do oblasti nastopal poudarjeno spravljivo. Na ta način je pomembno doprinesel k temu, da je slovensko katoliško občestvo, drugače kakor hrvaško, jugoslovanski državni in družbenopolitični okvir sprejelo kot gotovo dejstvo.«

Simona Gregorčič je s Tadejem Stegujem prikazala Pogačnikove pastoralne poudarke. FOTO: Ivo Žajdela

Tudi potret Pogačnikove osebnosti in duhovne usmerjenosti

V ostalih prispevkih so predstavljeni Pogačnikov rod, družina in izobraževanje, nato cerkvene službe do škofovskega imenovanja, uredniško in pesniško udejstvovanje, potek montiranih sodnih procesov, sprejem v škofovski zbor in imenovanje za ljubljanskega nadškofa, pobude za ustanovitev slovenske metropolije, Pogačnikov govorniški dar, sodelavci na nadškofijskem ordinariatu, sodelovanje z drugimi jugoslovanskimi škofi, njegova vloga koncilskega očeta ter redovništvo na Slovenskem v času Pogačnikovega škofovanja, oris sakralne arhitekture pri nas v povojnem obdobju pa služi kot uvod za razčlenitev arhitekturnih značilnosti cerkva zadnjega Plečnikovega asistenta Antona Bitenca. Vrsto poglobljenih razprav sklene pronicljiv potret Pogačnikove osebnosti in duhovne usmerjenosti.

Dr. Brane Senegačnik je predstavil poezijo Jožefa Pogačnika. FOTO: Ivo Žajdela

Zbirka Testes temporum – Priče časov naslednica zbirke Simpoziji v Rimu

Z izidom knjige o nadškofu Pogačniku je zaživela nova knjižna zbirka Inštituta za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in Celjske Mohorjeve družbe z imenom Testes temporum – Priče časov. Urednik pravi, da bo zbirka znanstvenih monografij, ki se navdihuje po znamenitih, a žal ugaslih zbornikih Simpoziji v Rimu, poleg temeljite predstavitve vidnejših osebnosti dala mesto obravnavi važnejših ustanov in spornih ali spregledanih tem iz zgodovine Cerkve na Slovenskem.

FOTO: Ivo Žajdela

V zborniku je objavljenih 19 prispevkov

Miha Šimac, Iz kovorskega mlina do doktorske časti: Jožef Pogačnik in njegovo izobraževanje

Matjaž Ambrožič, Službe Jožefa Pogačnika do škofovskega imenovanja

Igor Grdina, Nadškof Pogačnik v svetu kulture

Brane Senegačnik, Lirična pesem v času: o poeziji Jožefa Pogačnika

Tamara Griesser Pečar, Jožef Pogačnik – obsojen in zaprt

Ilaria Montanar, Pogačnikovo škofovsko imenovanje

Aleš Maver, Nekaj značilnosti obdobja škofovanja Jožefa Pogačnika

Dejan Pacek, O odnosu med nadškofom Pogačnikom in komunistično oblastjo

France M. Dolinar, Prizadevanje za slovensko metropolijo od škofa Jegliča do njene ustanovitve leta 1968

Simona Gregorčič in Tadej Stegu, Pogačnikovi pastoralni poudarki

Janez Vodičar, Nadškof Jožef Pogačnik – katehet

Alojzij Slavko Snoj, Jožef Pogačnik kot cerkveni govornik

Bogdan Kolar, Nadškof Jožef Pogačnik in ljubljanska Teološka fakulteta

Blaž Otrin, Pogačnikovi sodelavci na nadškofijskem ordinariatu

Lilijana Urlep, Nadškof Pogačnik in drugi jugoslovanski škofje

Viktor Papež, Pogačnik – koncilski oče

S. Marija Jasna Kogoj, Redovništvo na Slovenskem v času nadškofa Jožefa Pogačnika

Leon Debevec, Sakralna arhitektura na Slovenskem v času nadškofa Jožefa Pogačnika

Anton Slabe, Osebnost in duhovnost Jožefa Pogačnika

Dodali so tudi imensko kazalo.