Pred tedni se mi je ponudila dobra priložnost za tedenski seminar v Budimpešti prek Zveze slovenske podeželske mladine. Študijski seminar z naslovom Feed it forward – Food as a human right (Prehranjujmo se napredno – hrana kot človekova pravica) je imel preveč zanimivo vsebino, da bi zavrnila tovrstno priložnost.

Na seminarju smo bili pisana druščina iz različnih držav Evrope in z različnimi poklici. Od jutra do poznega popoldneva smo razbijali mite, iskali resnico, skušali najti dobre prakse in nove ideje. Začetek delavnic smo posvetili hrani – kakšna hrana je ustrezna, nam dostopna in razpoložljiva. Iskali smo odgovor na vprašanje, kaj je to zdrava hrana, kakšen način pridelave je res trajnosten; to so tematike, ki nimajo preprostega odgovora. Strinjali smo se, da je najboljša izbira lokalna ter sezonska prehrana, vendar pa se mnogokrat zaplete pri razpoložljivosti in dostopnosti. Prehranske verige so v večini nepravične, kmetje izpadejo kot neenakovredni, neupo...