Ker se od obljub ne da živeti, so pripravljeni zaostriti stavkovne aktivnosti; sestankov na resornih ministrstvih se ne udeležujejo več, saj se s prejetim gradivom ne strinjajo in ga ne morejo sprejeti, je uvodoma razočarano poudaril predsednik Sindikata kmetov Slovenije (SKS) Anton Medved. Gradivo namreč ne ustreza njihovim zahtevam, je nepopolno in zavajajoče, brez pravnih in strokovnih podlag. Učinek bo, tako Medved, dosežen le s konkretnimi rešitvami, ki jih trenutno ni, ne pa s pojasnili o ustreznosti obstoječega stanja, zato se nadaljnjih sestankov delovnih skupin ne bodo več udeleževali.

Bolj papeški od papeža

»Zahteve, ki nam jih pišejo, niso zahteve Bruslja, ki so blažje, temveč jih piše država sama in jih zaostruje, torej je Slovenija bolj papeška kot papež v Rimu. S tem nas kmete postavlja v bistveno težji položaj kot drugod po Evropi. Prehranska varnost Slovenije je iz dneva v dan bolj ogrožena. Druge države članice EU so se že odzvale na ceneni uvoz živil vprašljive kakovosti iz Ukrajine – kaj pa mi? Ta živila so že na naših trgovskih policah in še več jih prihaja. Pozivamo potrošnike, da tega ne dopustimo. Kmetje zato prejeto gradivo označujemo za nesprejemljivo,« izpostavlja Medved.

Kaplja čez rob

Kaplja čez rob, ki je močno ponižala kmeta, pa je predlog Zakona o zaščiti živali, ki so ga koalicijski partnerji v petek vložili v zakonodajni postopek. Po Medvedovih besedah kmetje ostro obsojajo vsako mučenje živali, a je povsem nesprejemljivo in nedopustno, da zakon predvideva, »da bi živinorejske kmetije postale poligon za izživljanje aktivistov, pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali, ki naj bi s 40-urnim tečajem presojali pravilnost oskrbe živali pri rejcih, s čimer bi degradirali znanje in izkušnje rejcev in druge stroke, ki vsakodnevno odgovorno in z veliko napora skrbijo za njihove živali.«

Zahteve stojijo, čeprav so rešljive takoj

Predsednik SKS se je vprašal: »Zakaj imamo resorno ministrstvo, če vse omejitve podajajo naravovarstveniki, izjemni strokovnjaki na področju dobrobiti živali, ki smo jih izvolili v parlament, ali pa vsak, ki nekaj malega ve ne na podlagi svojih izkušenj, temveč prepričanj? Ne pristajamo na dejstvo, da se zadev ne da spremeniti. Ker doslej kljub vsem zagotovilom, da nas slišijo, ni bilo tako, zahteve še vedno stojijo, čeprav so rešljive takoj in je nujno, da jih za obstoj slovenskega kmetijstva in prehransko varnost slovenskega potrošnika začnemo prioritetno obravnavati.«

S traktorji v središču Ljubljane

Anton Medved je napovedal ponovno vzpostavitev stavkovnih aktivnosti na območju vse Slovenije (z današnjim dnem), pa tudi protestni shod slovenskih kmetov v torek, 25. aprila, ob 12.05 v središču Ljubljane, kamor bodo prišli kmetje iz vse Slovenije, okoliški – kot že prvič – tudi s traktorji, in opozarjali na zahteve. Če znova ne bodo slišani, bodo proteste še stopnjevali in zaostrovali. »Slovenski kmetje nikdar nismo bili tako enotni kot danes. Ne zahtevamo denarja, ne zamenjave ministrstva, temveč da začnejo ščititi kmeta in slovenskega potrošnika,« je poudaril prvi sindikalist.

Ljubljano bodo spet preplavili traktorji. FOTO: Boštjan Podlogar/STA

Brez političnega ozadja

Dodal je, da za njimi ne stojijo politične stranke, marveč so stanovske organizacije, kajti politika bi to že lahko uredila, zato so morali stvari vzeti v svoje roke. »Dobili smo kopico odgovorov, da se naših zahtev ne da izpeljati. Mi pa tako ne moremo naprej, prek tega enostavno ne moremo iti. Zahtevamo le pravico do dela in z omejitvami, ki nam jih postavljajo, je to nemogoče. Odgovori delovne skupine, zlasti v smeri, česa se ne da urediti, so za nas nesprejemljivi, zato z današnjim dnem zaostrujemo proteste. Dokler se to ne omehča, bomo vztrajali pri naših zahtevah,« je končal Anton Medved.

Narobe obrnjen škorenj

Pred govorci na današnji novinarski konferenci na Igu je stal narobe obrnjen škorenj, ki po besedah Anje Mager, predsednice Zveze slovenske podeželske mladine, simbolizira, da »se ne le pri nas, temveč po vsej Evropi borimo proti zahtevam, omejitvam in bremenom, ki se nam jih nalaga, nihče pa jih ni pripravljen prevzeti in zato tudi plačati. To je simbol vseh evropskih kmetov, da je dovolj in da brez kmeta ni hrane.« Spregovorili so še predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule in predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, njihove izjave objavljamo v nadaljevanju.

Roman Žveglič:

Zakon o zaščiti živali se dela norca iz stroke in rejcev. Obsojamo vsako slabo in nehumano delovanje z živalmi, a je treba k tej zadevi pristopati strokovno in tudi socialno. Na vsaki kmetiji, kjer pride to česa takega, morajo poleg veterinarske priti tudi socialna služba in ljudje, ki imajo znanje za psihosocialno pomoč. Vdora na naše kmetije, ignoriranja biovarnosti, neznanja s področja zaščite rejnih živali ne moremo dopustiti, proti temu se bomo borili na vse načine in z vsemi možnimi postopki. Z zakonom, ki nalaga Upravi za varno hrano še financiranje tečajnikov, bi največ izgubili potrošniki, saj bi potem denarja zmanjkalo za to, za kar je uprava najbolj zadolžena: za nadzor kakovosti živil na naših policah.

Irena Ule:

Slovenske kmetice smo že dolga leta steber kmetijstva. Pridružujemo se sindikalnim aktivnostim, ker si želimo priskrbeti zdravo hrano za vse državljane, a je pod zdajšnjimi pogoji to nemogoče. Če bomo želeli, da kmetije obstanejo, moramo poskrbeti za kmetice, kmete in mlade, ki žal odhajajo s kmetij ravno zato, ker nimajo več pravih pogojev za delo, ker se jih omejuje levo in desno, kmetije pa se zato marsikje že zapirajo. Zato potrebujemo podporo vseh strokovnih služb in vseh državljanov. Trudile se bomo, kot doslej, pridelati hrano za vnuke, otroke in vse državljane. Pod pogoji, ko se obetajo zdaj, je to nemogoče. Treba je ukrepati danes, ne jutri. Želimo si drugih, lepših rešitev, da bomo lahko delale naprej.

Borut Florjančič:

Dovolj je. Več kot dve leti smo želele nevladne organizacije skupaj narediti strateški načrt slovenskega kmetijstva, uspešen in naravnan na zdravo hrano in zdravo okolje. Vse skupaj je privedlo do protesta, ponovno ga obujamo, ker je način komunikacije z nami, podajanja odgovorov in zavajanja nedostojen razvite, demokratične države. Zakaj smo danes tu, na Igu? Ker je Ig ena od potencialnih žrtev nedemokratičnega odločanja, kako nekomu odvzeti to, kar mu pripada – njegovo delo. Z uvedbo obveznega režima Natura bi posegli v nekaj, kar je sveto. Kmetu bi vzeli plačo, okolju bi vzeli skrbnika in potrošniku bi vzeli hrano.

Anja Mager: Mladi želimo kmetovati, toda ne za vsako ceno in ne pod temi pogoji, kot nam jih zdaj narekujejo. In tudi ne dovolimo več, da se nam pripisuje, da smo krivec za vse. FOTO: Kaja Zupanc

Anja Mager:

Vsi se zavedamo, da živimo v raju pod Triglavom, ki ni samoumeven, temveč smo do njega prišli zaradi vseh generacij kmetov pred nami, ki so iz roda v rod ljubezen do zemlje in kmetijstva gojili in jo ohranjali do takšne mere, kot jo poznamo zdaj. To zdaj ni več samoumevno. Mladi želimo kmetovati, toda ne za vsako ceno in ne pod temi pogoji, kot nam jih zdaj narekujejo. In tudi ne dovolimo več, da se nam pripisuje, da smo krivec za vse. Vse, kar zahtevamo in želimo, so dostojni pogoji za realno kmetovanje in dostojno življenje na naših kmetijah. In hkrati pozivamo vse Slovence, da nas podprete pri naših prizadevanjih za dostojno življenje in za vašo zdravo prihodnost.

Konkretno: mi smo ekološka kmetija in če bodo vse te uredbe sprejete, jo lahko samo zapremo. Ker ne smemo ničesar več uporabljati, prepove se nam marsikaj. Stremimo k temu, da delamo dobro za okolje, da proizvajamo zdravo, dobro in varno hrano za slovenskega potrošnika, ampak pod temi omejitvami se nam enostavno ekonomsko ne obnese, da bi delali s takšno izgubo. Ker če ne smemo zavarovati naših rastlin, naših proizvodov, potem jih tudi ne moremo proizvesti, zato nimamo več česa prodati, kar pomeni, da naša kmetija ne obratuje več.