Pisatelj, dramatik in biblicist Alojz Rebula je o Razborju zapisal: »S svojo gručico hiš stoji na grebenu gorskega hrbta Lisce. Če pa se povzpneš na skorja tisoč metrov visoko Lisco, lahko ob lepem vremenu objameš z očmi pol Slovenije, tja do Triglava.« V objemu posavskih hribov leži ekološka kmetija Beci, na kateri je bila dolga leta primarna dejavnost živinoreja, danes pa je to ekološka reja kokoši nesnic.

Kokoši, krave dojilje, mlado pitano govedo

Pri Becijevih imajo v treh hlevih skupno 6600 kokoši. Poleg tega pa še 16 krav dojilj in domače mlado pitano govedo, skupaj približno 45 glav govedi. Obdelujejo približno 40 hektarov kmetijskih površin, polovica je njiv, polovica pa trajnih travnikov. »Tudi na njivah kmetujemo po načelih ekološkega kmetovanja. Večinoma pridelujemo krmo za kokoši in govedo, v zadnjih letih pa del površin namenjamo tudi pridelavi ekološkega krompirja in fižola za zrnje,« pripoveduje magistra ekonomike naravnih virov in nekdanja članica Društva študentov zootehnike.

Prisluhnite podkastu z Andrejo Makovec Beci tukaj.

Oče je opazoval, kakšne fante si izbirajo hčere

Andreja ima dve starejši sestri. Oče je vedno govoril, da bo ena od hčera prevzela kmetijo, ni pa on določil, katera naj bo, se spominja Andreja, ki jo je mama že pri dveh letih posedela za mizo in pomagala pobirati jajca. »Starši so čakali in gledali, kakšne fante si izbiramo. Ko sem bila v zadnjem letniku gimnazije, se je Davor vpisal na Grm, višjo šolo za upravljanje podeželja. Vsebine so se mi zdele zelo zanimive in takrat smo se načelno dogovorili, da bova midva prevzela. Še bolj gotova odločitev je padla v letu 2017, ko se je Davor zaposlil na kmetiji, jaz pa v 2021.« S tem je kmetijska dejavnost pri Becijevih prešla na peto generacijo.

Andreja in Davor s sinom Oskarjem ter Andrejina starša za domačo mizo. FOTO: Marko Mesojedec

Najstarejša od treh sester, Barbara, je veterinarka, ki živi v Belgiji in trenutno dela specializacijo ter doktorat na področju reprodukcije goveda, druga sestra po vrsti, Sabina, pa je mikrobiologinja in dela v Rogaški Slatini.

Točka preobrata v letu 2012

Tega leta je Andrejin oče sprejel ključno potezo in se odločil za ekološko rejo kokoši nesnic. »Najprej smo vselili 500 kokoši, danes pa jih imamo 6600. Za končanje mlečne proizvodnje sva se najbolj zavzemala midva z Davorjem, saj je bilo delo zahtevno tudi zaradi vezane reje govedi. Sam prehod z mleka na dojilje je trajal skoraj 10 let, saj smo pretapljali črno-bele in lisaste z limuzinom, sedaj pa imamo aberdeen angus bika.«

Na kmetiji redijo tudi približno 45 glav govedi. FOTO: Marko Mesojedec

Ekološko pridelana hrana brez dodatkov

Za ekološko prirejo je potreben višji standard reje kokoši. »V konvencionalnih rejah so lahko hlevi neomejeno veliki brez dnevne svetlobe. V Sloveniji denimo so hlevi tudi za 60.000 kokoši, v tujini še mnogo mnogo večji. Ekološki hlev mora imeti okna, v njem pa je lahko največ 3000 kokoši s kar za tretjino manjšo gostoto naselitve kot v konvencionalni reji. Krmimo jih samo z ekološko pridelano krmo brez dodatkov barvil za obarvanje rumenjaka ali GSO,« nam Andreja razloži razliko med konvencionalno in ekološko rejo nesnic.

Njihove kokoši imajo dostop do površin na prostem. FOTO: Osebni arhiv Andreje Makovec Beci

Vedno sveža jajca

Zaradi ekološke reje so podvrženi strožjemu veterinarskemu nadzoru, ob morebitni uporabi zdravil pa velja dvojna doba karence. Kokoši morajo imeti tudi tretjino svojega življenja dostop do površin na prostem. »Kokošim se ne krajša kljuna, prav tako se ne sme takoj po izvalitvi zavreči petelinčkov. Ekološka reja je strogo predpisana in tudi redno kontrolirana. Prednost naših jajc pa je v tem, da imamo res vedno sveža jajca.«

Njihove kokoši dnevno znesejo približno 5500 jajc. FOTO: Marko Mesojedec

Najboljša jajca za pirhe so malo 'uležana' jajca

Njihove kokoši znesejo 5500 jajc dnevno. Večino jih prodajo v Mejo Šentjur, ki z jajci zalaga velike trgovske verige. Nekaj javnih zavodov in manjših, predvsem lokalnih in ekoloških trgovin v Ljubljani, pa zalagajo tudi sami. V tednih pred veliko nočjo je povpraševanja po jajcih še več, saj so pirhi, ki predstavljajo kaplje Kristusove krvi, nepogrešljivi del velikonočnega žegna. »Marsikdo pa ne ve, da so malo 'uležana' jajca, stara vsaj dva tedna, še boljše pa tri tedne, bistveno enostavnejša za lupljenje. Tako ali tako imajo jajca po predpisih rok uporabnosti štiri tedne. A če je lupina cela in jajc ne izpostavljamo temperaturnim nihanjem (shranjevanje jajc na vratih hladilnika ni primerno), so popolnoma užitna tudi še po preteku«, pojasnjuje Andreja.

Ko je treba, se Andreja usede tudi na traktor. FOTO: Osebni arhiv Andreje Makovec Beci

Poroka in rojstvo sina Oskarja

Andreja se je leta 2021 po večletni zvezi poročila z Davorjem, ki prihaja z manjše kmetije iz bližnje okolice. »Je sicer električar, polega tega pa še izjemen strojnik. Pri reji kokoši nesnic je veliko elektronike, zato je njegovo znanje s tega področja na kmetiji zelo dobrodošlo.« Pred nekaj meseci sta se razveselila prvorojenca, sina Oskarja. »Želiva, da odrašča v ljubečem okolju. Ne želim ga prehitro obremenjevati s kmetijo. Na prvorojene sine družba kar precej pritiska v smislu 'ti boš gospodar in prevzel kmetijo'. Tega pritiska nočem vršiti nanj,« še pove članica Društva podeželske mladine Zabukovje. Pogovor z njo lahko poslušate tudi tukaj. 

Andreja in Davor z nekajmesečnim Oskarjem. FOTO: Marko Mesojedec

Majhen, a povezan kraj

V vasi na Razborju, kjer je dolga leta služboval p. Karel Gržan, stojita mogočna farna cerkev sv. Janeza Krstnika in dom krajanov, kjer se odvija večina družabnega življenja. Na Razborju imajo Kulturno, športno in turistično društvo Blaž Jurko Razbor pod Lisco, v okviru katerega sta najdejavnejša moška vokalna skupina ter otroška in mladinska dramska sekcija. »Imamo pa tudi Mešani pevski zbor sv. Janeza Krstnika. Sama sem bila vodja folklorne skupine, vendar smo trenutno malo pospravili plesne čevlje in se lotili ustvarjanja družin in kariere.«