Turizem na kmetiji Pri Plajerju sega v začetek osemdesetih let prejšnjega stoletja. Kmalu zatem se je morala družina preseliti, saj je velik kamniti podor ogrozil življenje na stari domačiji. Novo domovanje so si Pretnerji ustvarili samo nekaj kilometrov višje v dolini Trente.

Leta 2019 so jih bralci revije The Guardian izbrali za najboljšo kmetijo v Evropi.

Matevž je diplomirani inženir zootehnike, trenutno pa končuje magistrski študij ekonomike naravnih virov. Ko bo zaključil študij, si želi ostati in se zaposliti na domači kmetiji. Dejaven je pri lovcih, gasilcih in v društvu rejcev drobnice. »Če ostane kaj prostega časa, se odpravim na lov ali v hribe,« pravi.

Tradicionalna domačija Pri Plajerju. FOTO: Kaja Zupanc

Turizem Pri Plajerju

Starša Stanka in Marko s sinovi Matevžem, Jakobom, Gregorjem ter hčerko Marušo gostom z vsega sveta omogočajo pristno izkušnjo življenja v idilični alpski dolini, obdani s strmimi pobočji najvišjih gora Julijskih Alp – Triglavskega narodnega parka.  Na kmetiji se poleg turizma ukvarjajo z rejo drobnice. 

FOTO: Arhiv kmetije Pri Plajerju

Celoten pogovor lahko poslušate tukaj.

»Z gosti velikokrat vzpostavimo oseben stik, včasih tudi kdo poprime za grablje in nam pomaga,« je povedal Matevž.

Posebna imena nastanitev

Na kmetiji so zelo zanimiva tudi imena nastanitev: Stopinja, Rez, Jamca, Klanfa in Sprano. Poimenovane so po ušesnih znamenjih za drobnico. Z njimi so včasih ločevali ovce na skupnih visokogorskih pašnikih.

Matevževa družina je v Trento pripeljala prvo balirko.

Spanje na seniku

Turisti radi izberejo prenočitev na urejenem seniku. »Skozi Trento potekajo različne pohodniške poti in veliko ljudi rabi prenočitev. Noč na seniku je unikatna, zato še bolj privablja goste.«

Glamping hiške. FOTO: Kaja Zupanc

Stavijo na ekološko pridelavo hrane

Svojim gostom poleg prenočišča ponujajo tudi zajtrke in večerje. Hrano v večini pridelajo sami, vendar so zaradi gorskega okolja omejeni. Surovine, ki jih sami ne morejo pridelati, kupijo od lokalnih ali slovenskih ekoloških pridelovalcev.

Sadovnjak. FOTO: Kaja Zupanc

V ponudbi se vedno najdejo domač kruh, žemljice, suhomesni izdelki iz ovčjega in svinjskega mesa, pridelanega na kmetiji, ter meso divjadi, zaseka, sir, skuta s čompami (trentarskim krompirjem), domače pecivo, zelenjava in sadje.

Kaj je Matevž povedal o čisto novem hlevu?

Kmečka pamet in lovci

»Lovstvo vidim v dobri povezavi s kmetijstvom. Težava pa je, da je med lovci premalo kmetov. Mi gledamo na divjad z drugega zornega kota kot ostali, saj nam povzroča veliko škode na domačih posestvih«.

Matevž je izpostavil predvsem to, da bi lovska društva delovala drugače, če bi bili v njem včlanjeni mladi ljudje, ki se na kmetovanje spoznajo. »Malo kmečke pameti in znanja lahko zelo spremenita situacijo na boljše,« meni Matevž.

Na lov grem premalokrat, ampak mislim, da to reče vsak lovec. (smeh)

Cilji za prihodnost?

»Koncept, ki ga imamo trenutno, je uspešen, zato ga ne bi spreminjal. Kmetijo želim obdržati v takšni velikosti, kot je zdaj, da jo lahko obvladuje ena družina. Ker pa se zadnja leta zelo povečuje stalež divjadi v Sloveniji, razmišljam o predelavi divjačinskega mesa,« nam je zaupal Matevž.

Prelepa okolica. FOTO: Kaja Zupanc

Dejaven na lokalni in državni ravni

Matevž je član društva Podeželske mladine Primorska že pet let, kjer je nekaj časa opravljal delo tajnika. Zelo dejaven je tudi pri Zvezi slovenske podeželske mladine na področju kmetijske politike za divjadi in zveri. »Na zvezi se trudim pomagati in svetovati z vidika lovca in kmeta. Na tem področju so trenutno v Sloveniji najbolj problematične zveri. Odločevalcem sporočam naše poglede, želje in zahteve.«

Slika kmetijstva čez 30 let

Ob vprašanju, kakšno sliko kmetijstva v Sloveniji si želi videti čez 30 let, je spomnil na statistiko, ki jo je predstavil njegov profesor na fakulteti, in sicer, da je Slovenija v kmetijstvu po produktivnosti na zadnjem mestu v Evropi.

»Moja želja je, da to produktivnost dvignemo, saj imamo znanje. Veliko ljudi vztraja s kmetijstvom, kjer ni smiselno in ni dobrih pogojev, a če želimo kmetijstvo dvigniti, moramo imeti produktivne kmetije. Na konkurenčnem trgu moraš biti dobro specializiran,« je zaključil.

Senik. FOTO: Kaja Zupanc

V bodoče si predvsem želi, da bi kmetje med seboj sodelovali in držali skupaj.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnite tukaj. Vabljeni pa tudi k poslušanju preteklih epizod.