Več sto traktorjev, ki se je z vseh koncev države pripeljalo v Ljubljano (prijavljenih je bilo 1100 traktoristov) in se v sprevodu zapeljalo mimo parlamenta, od tja pa večinoma proti Igu, in tisoči kmetov in njihovih podpornikov, ki so s slovenskimi zastavami in transparenti preplavili Trg republike, so od vlade zahtevali izpolnitev njihovih zahtev glede odprave okoljskih in administrativnih omejitev.

Ohraniti pravico do kmetovanja

»Kmet je kralj na svoji zemlji. Ko kmet protestira, država že krvavi,« je bil slikovit predsednik Sindikata kmetov Slovenije (SKS) Anton Medved, ki je opozoril na okoljske omejitve, davčna bremena in nerazumno zakonodajo, »pisano od posameznih skrajnih okoljevarstvenikov, daleč proč od kmetij«. Zbrali so se, ker želijo ohraniti pravico do kmetovanja in ker zahtevajo vzdržne pogoje za delo ter pravično politiko.

Prijavljenih je bilo kar 1100 traktoristov. FOTO: Tatjana Splichal

Naravi jemljejo skrbnika, Slovencu pa domačo hrano

»Zakaj protest? Ker slovenski uradniki z netransparentnim in s samovoljnim odločanjem in slepim prikimavanjem zahtevam iz bruseljskih pisarn slovenskemu kmetu jemljejo njegovo mesto, njegovi družini prihodnost, slovenski naravi skrbnika, slovenskemu državljanu pa domačo hrano,« je bil jasen predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič.

Klemen Matk, kmet iz Logarske doline, je v komentarju v novi številki tednika Družina med drugim zapisal: »Ljudje, ki so na odločevalskih mestih, nimajo realnih predstav. Zakonodajo pripravljajo fanatični zanesenjaki, ki s pomočjo medijev in skritih financerjev dobivajo moč in vpliv. Ljudem na podeželju odrekajo možnosti delovanja pod pretvezo varovanja okolja. Pripravljajo omejitve za kmetovanje, delo v gozdovih, dvigujejo davke, tržijo okoljske bonuse in se deklarirajo kot glavni skrbniki vseh teh ekosistemov brez ene realne delovne ure.«

Podeželje ni in ne sme postati muzej na prostem

Po besedah predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Romana Žvegliča je treba stroko in kmete vključiti v pripravo zakonov: »Res je, da se pri šahu najprej žrtvuje kmeta, a je le kmet tisti, ki lahko zamenja kraljico.« Predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule pa je dodala: »Spoštujemo vse oblike življenja, zato s svojimi živalmi in rastlinami ravnamo odgovorno.« Po njenem podeželje ni in ne sme postati muzej na prostem.

Prišli so mlajši in starejši, kmetje in kmetice. FOTO: Tatjana Splichal

Vsi vemo, kaj pomeni, če se uprejo kmetje

Protestnega shoda se je udeležil tudi Marko Balažic, predsednik zunajparlamentarne SLS, v kateri proteste kmetov v polnosti podpirajo: »Zahteve, ki jih podajajo, so tiste, ki so kritične. Vsi tudi vemo, kaj pomeni, če se uprejo kmetje – tedaj res bijemo zadnjo plat zvona. Naloga politikov je, da natančno pogledajo zahteve kmetov in jih poskušajo čim prej implementirati, sicer nam bo šlo vsem skupaj, kot družbi, na slabše.«

Za zdravo kmečko pamet

Dodal je, da si je SLS vedno prizadevala za kmete, obrtnike, delavce, za zdravo kmečko pamet. »Vladajo nam ene in druge elite, ki mislijo na lastne žepe, izostane pa tisto, kar je v interesu ljudi. Težave, ki jih danes vidimo, sovpadajo tudi z obdobjem, ko ljudske stranke več v parlamentu ni,« je izpostavil Balažic, ki oblasti ne razume: »Če bi bil jaz del oblasti, bi te stvari implementiral že takoj, ne pa čakal, da pride do vrelišča in lahko tudi do kakšnih neumnosti.«

Med udeleženci iz vse Slovenije so bili mladi in stari; upokojeni kmetje in tisti, ki šele prevzemajo kmetije; kmetice in kmetje; pa tudi številni podporniki, ki se zavedajo, da brez kmeta ni življenja. Zbrali smo nekaj vtisov udeleženk in udeležencev.

Protestni shod na Trgu republike je bil drugi v dobrem mesecu dni. FOTO: Tatjana Splichal

Udeleženci so povedali

Aljaž Krabonja, okolica Ormoža: Prišli smo organizirano z avtobusnim prevozom, bili pa smo prisotni tudi na prejšnjem protestu s traktorji. Trenutno zaključujem študij, sicer pa kmetujem in imam tudi namen prevzeti kmetijo. Med zahtevami kmetov je zame najbolj aktualna, da preprečimo, da bi nekdo, ki bi opravil 40-urni tečaj, prišel na mojo kmetijo in mi govoril, kako naj ravnam s svojo živaljo na svoji posesti. Že šesto leto hodim na kmetijsko šolo in mislim, da vem, kako moram delati. Nekdo s 40-urnim tečajem mi ne bo govoril, kako naj delam! Zanimanje med mladimi za poklic kmeta je vedno manjše, za kar je kriva predvsem družba.

Jožica, Kozje: Na protestu sem prvič. Imamo majhno kmetijo, je pa moj nečak velik kmet in me res žalosti, da mladi nimajo podpore in da ne vidijo prihodnosti v kmetijstvu. Preveč pridni so in preveč truda vlagajo v to, nazadnje pa takšne odločitve in tako neživljenjski pogoji! Brez mladih se kmetijstvu slabo piše, niti predstavljati si ne znam, kaj bi to pomenilo za družbo. Ne vem, kaj bi jedli? Mi smo sicer v Naturi 2000, pogoji so zelo strogi, z njimi se zmanjša dohodek na kmetiji. Pod temi pogoji je nemogoče intenzivno pridelovati hrano, nahraniti 200 bikov in 500 prašičev in doma pridelati krmo, pa obdelovati sto hektarjev zemlje. Morda pa tokrat skupaj le nekaj dosežemo!

Protestnike so v parlamentu dobro slišali. FOTO: Tatjana Splichal

Peter Planinc, Koprivnica: Na prejšnjem protestu me ni bilo, tokrat pa me je pripeljalo dejstvo, da smo kmetje navadni siromaki. Delati moramo od jutra do večera, ob sobotah in nedeljah, ni pa denarja, dobička. Nakup teleta je drag, prodaja bika je poceni. Nafta je draga, skratka: katastrofa! Sam sem že upokojen, zdaj kmetuje sin, vprašanje pa, kako dolgo še. Nekaj smo že opustili, mleko smo nehali oddajati. Tudi sinu ni lahko, poleti gleda sosede, ki hodijo v službe, kako lepše živijo – oni so poleti v senci, mi pa na travniku ali na njivi. Je pa vseeno lepo biti kmet. Mi se ukvarjamo z živinorejo in če imaš ljubezen do živine, imaš tudi ljubezen do dela. Živino moraš hraniti, čistiti, da lahko normalno živi. Pa tudi zemljo imamo kmetje zelo radi!

Monika, Rogaška Slatina: Na protestu sem bila že pred mesecem dni, le da brez transparenta in traktorja. Kmetje se ne strinjamo z zakoni, ki jih je sprejela vlada. Kmet ne more s tem živeti in se s tem sprijazniti, naše delo je premalo cenjeno in premalo plačano, ne gre tako naprej. Zanimanja med mladimi za kmetovanje je zelo malo, sama sem študentka kmetijstva in nas je v razredu samo sedem. Zame osebno sta med problemi današnjega kmeta najbolj pereča Natura 2000 in varovanje obvodnih pasov. Seveda se strinjam s tem, da mora biti pravilo varovanja teh voda, ne pa tako zelo drastično. Kmet tu izgubi zelo veliko pridelka. Kaj pritegne mladega človeka v kmetijstvo? Iz lastnih izkušenj rečeno to, da si vedno v naravi, da si sam svoj šef, da si obkrožen z dobrimi in veselimi ljudmi.

Nepregledna kolona traktorjev. FOTO: Tatjana Splichal

Več fotografij Tatjane Splichal v spodnji fotogaleriji (klik na prvo fotografijo za povečavo in nato drsenje s puščico v levo ali desno).

1/22