Papež Frančišek je minuli konec tedna potrdil izdajo šestih odlokov, s katerimi bodo priznani en primer mučeništva in pet primerov junaških kreposti, odobril pa je tudi kanonizacijo ekvipolente italijanske blažene z začetka 14. stoletja, poroča Radio Vatikan.

Bogoslužno češčenje bl. Margherite di Citta di Castello, dominikanske tretjerednice iz 14. stoletja, bo torej z »enakovredno kanonizacijo« razširjeno na vesoljno Cerkev. Mučeništvo je priznano Božjemu služabniku Vincenzu Nicasiu Renunciu Toribiu in enajstim tovarišem Kongregacije Presvetega Odrešenika, ki so bili ubiti iz sovraštva do vere v Madridu leta 1936. Med Božjimi služabniki, ki so jim priznane junaške kreposti, pa so: Pietro Marcellino Corradini, škof v Frascatiju, kardinal, ustanovitelj Kongregacije sester kolegijk Svete družine, rojen 2. junija 1658 v kraju Sezze v Italiji in umrl 8. februarja 1743 v Rimu; Emanuele Stablum, redovnik Kongregacije Sinovi Brezmadežnega spočetja, rojen 10. junija 1895 v Terzolasu v Italiji in umrl v Rimu 16. marca 1950; María de los Desamparados Portilla Crespo, krščanska laikinja in družinska mati, rojena 26. maja 1925 v Valenciji v Španiji in umrla v Madridu 10. maja 1996; Anfrosina Berardi, krščanska laikinja, rojena 6. decembra 1920 v italijanskem kraju San Marco di Preturo, kjer je tudi umrla 13. marca 1933; ter Enrique Ernesto Shaw, krščanski laik in družinski oče, ki ga v nadaljevanju podrobneje predstavljamo.

Papež Frančišek: Bog človeku nameni denar, da bi z njim dobro upravljal

Škofijski postopek za beatifikacijo argentinskega poslovneža Enriqeja Shawa se je začel v času, ko je nadškofijo Buenos Aires vodil kardinal Jorge Mario Bergoglio, papež Frančišek. Zaključil se je leta 2013 in novoizvoljeni Petrov naslednik je po navedbah ameriške katoliške agencije CNA takrat izjavil: »Poznam bogataše in podpiram nadaljevanje beatifikacijskega postopka tega premožnega argentinskega poslovneža. Enrique Shaw je bil bogat, vendar svetniški. Človek lahko ima denar. Bog mu ga nameni, da bi z njim dobro upravljal. In ta človek ga je dobro upravljal. Ne s pokroviteljstvom, temveč s spodbujanjem osebne rasti posameznikov, ki so potrebovali pomoč.«

Enrique Shaw se je rodil 26. februarja 1921 v Parizu in se kot mladenič pridružil mornarici. Svoje podjetje je ustanovil po drugi svetovni vojni, leta 1952 pa je ustanovil Krščansko zvezo poslovnežev. Je tudi eden izmed ustanoviteljev Katoliške univerze v Argentini in krščanskega družinskega gibanja, bil pa je tudi predsednik Argentinske katoliške akcije.

Leta 1955 je postal žrtev protikatoliškega vala v prvem obdobju vlade Juana Perona. Tudi po aretaciji se je izkazal za velikega človekoljuba, saj je s sozaporniki delil vzmetnice in hrano, ki so mu jo prinašali domači.

Shaw je ustanovil pokojninski sklad in vzpostavil sistem zdravstvenega zavarovanja za svojih 3.400 zaposlenih, nudil pa jim je tudi ugodna posojila ob pomembnih življenjskih dogodkih, kot so poroka, rojstvo otroka in smrt.

Leta 1961 je bilo podjetje, ki ga je Shaw vodil, prodano ameriškemu skladu, ki se je odločil, da nemudoma odpusti 1.200 zaposlenih. Shaw je bil takrat že v zadnjem stadiju rakavega obolenja, za posledicami katerega je naslednje leto tudi umrl. Kljub temu je takrat odločno nasprotoval odpuščanju delavcev in je predlagal načrt za okrevanje podjetja, ki je vključeval ohranitev vseh delovnih mest.


Družina Shaw FOTO: splet

Oče devetih otrok, ki je vedno veselo prižvižgal domov

Z ženo Cecilio se je poročil pri 22 letih in zakonca sta imela devet otrok. Sara Shaw, ena od Enriquejevih hčera, se spominja, kako je oče »rad prihajal domov. Vedno je prižvižgal. Otroci smo stekli k njemu in celotno ozračje se je spremenilo, kajti občutek smo imeli, kot da se je začela zabava, ko se je vrnil iz službe … res je imel rad svojo družino … Seveda je imel svoje težave, toda z njimi nas ni nikoli obremenjeval, ne s pogledi ne z besedami. Gotovo se je o njih pogovarjal z mojo materjo, toda otroci smo ga vedno videli srečnega.«

Po Sarinih besedah je oče, kot je slišala pripovedovati ljudi, večkrat zavrnil povabilo na poslovne večerje ali zabavne večere s prijatelji, rekoč, da je z nekom že dogovorjen: »In zdi se, da je bila njegova prednostna naloga vrnitev domov in večerja z otroki.« V družini so redno skupaj molili rožni venec: »Otroke nas je naučil, da smo izmenjaje znali voditi molitev desetke in naročal nam je, naj svoje prošnje izrekamo glasno … vsako nedeljo smo se v cerkev odpravili peš, da smo bili čim bolj zgodni. Po obhajilu nas je vedno objel in nas spodbujal, da smo molili Duša Kristusova … to je bilo zelo lepo, tega se še danes spominja veliko ljudi.«

O očetovem krščanskem življenju v poslovnem svetu se hčerka spominja, kako je bil vedno v stiku s svojimi zaposlenimi in sodelavci, tudi tistimi in mornariškega obdobja. »Zelo dobro so se ga spominjali. Dotaknilo se jih je, da je bil tako tih, pa je vendar izstopal s svojim načinom življenja in svojo vero.«

»Srečen sem, da se v tem trenutku po mojih žilah pretaka kri mojih delavcev«

Po mnenju Fernána de Elizaldeja, vicepostulatorja Shawovega beatifikacijskega postopka, je bil Enrique Shaw »človek neizmerne svetosti. Prepričan sem, da bomo z njim dobili prvega svetniškega poslovneža na svetu.« De Elizalde se spominja ganljive anekdote, ki pričuje o Shawovi naklonjenosti do zaposlenih v njegovem podjetju in obratno: »V zadnjih dneh življenja je prejemal transfuzije krvi, ki so jo darovali delavci iz njegove osrednje tovarne. Zaposleni v bolnišnici so se čudili, zakaj se ob vhodu v bolnišnico zbira toliko delavcev, ki želijo darovati kri. Prepričani so bili, da v bolniški postelji leži vodja ali član sindikata, nikakor pa si niso predstavljali, da delavci množično darujejo kri za svojega delodajalca.«

»Ene zadnjih Enriquejevih besed so bile, kako srečen je, da se v tistem trenutku po njegovih žilah pretaka kri njegovih delavcev.« Enrique Shaw je umrl 27. avgusta 1962 v Buenos Airesu.


FOTO: splet