Predsednik SBC Joc Pečečnik je vladi sporočil, »naj ne bo pijana od oblasti in naj dela racionalno. Ne želimo, da se odločitve sprejemajo na osnovi političnega populizma. Naj se stvari pripravijo v smeri boljše države, kjer ne bo revnih in bo vsak lahko izpolnil svoj potencial. V Sloveniji ne sme biti revnih.«

Vsak naj bo plačan na podlagi učinka lastnega dela

»V SBC obsojamo vse podjetnike, ki slabo in neprimerno ravnajo z zaposlenimi. Želimo, da je vsak zaposlen plačan na podlagi svojih sposobnosti in učinka svojega dela. Slabe prakse mora inšpekcija kaznovati,« je poudaril Pečečnik in dodal, da tudi nekateri zaposleni v javnem sektorju, kot so učitelji, zaposleni socialnem varstvu, policisti in gasilci, dobivajo mizerno plačilo, medtem ko obstajajo določena delovna mesta, ki so bila ustvarjena s strani odhajajočih vlad in politikov, a jih nihče ne potrebuje.

Podjetniki smo družbeno odgovorni

Direktor podjetja Soltec Mirko Požar je podčrtal, da so v tržnem gospodarstvu podjetniki tisti, ki zagotavljajo delovna mesta. »Brez zadovoljnih kupcev podjetja ne morejo obstati. Zadovoljnih kupcev ni brez zadovoljnih zaposlenih, to pa so tisti zaposleni, ki so dobro plačani. Podjetniki smo družbeno odgovorni, odgovorni do okolja, v katerem delujemo.«

FOTO: SBC

Ne pomanjkanje denarja, temveč slaba organizacija

Na konferenci so se dotaknili tudi razmer v zdravstvu, ki jih je Pečečnik označil za nesprejemljive. »To, da starejši v kolonah čakajo na opredelitev pri zdravniku, je nedvomno nesprejemljivo,« je bil jasen Pečečnik. Kot je dodal, za takšne razmere ni krivo pomanjkanje denarja, temveč slaba organizacija.

Marko Bitenc, član upravnega odbora SBC in direktor Kururgije Bitenc je dejal, da je trenutno stanje v zdravstvu posledica tega, da se v zadnjih 30 letih nihče ni lotil korenite zdravstvene reforme. Poudaril je, da je Slovenija del evropskega prostora z razvitimi državami, kjer so izvajalci javne zdravstvene službe mešani, tako državni kot zasebni. »Vse kaže, da pri nas ni težava financiranje, ampak organizacija zdravstvenega sistema. Na podlagi te ugotovitve moramo iskati prave učinke preko mešanega sistema. Kar pomeni, da imajo zavarovane osebe dostop do zdravnika na podlagi zavarovanja, in ne prek plačila iz lastnega žepa.«

Hitro spreminjanje davčnih predpisov

Član kluba in odvetnik Jan Sibinčič, strokovnjak za pravno in davčno področje, je opozoril na prehitro spreminjanje davčnih predpisov, zaradi česar Slovenija ne uživa zaupanja podjetnikov, ki želijo investirati v slovenskem okolju. Druga težava je po njegovem obdavčitev kapitala. »Slovenija ima to obdavčitev relativno visoko, za kapital pa vemo, da ob visokih davkih odide. Hrvaška ima 10-odstotno obdavčitev, Slovenija 25-odstotno. Tako Hrvaška pobira davke, ki bi jih lahko Slovenija.«

Član kluba Štefan Pavlinjek pa je poudaril pomen vlaganja v razvoj, kar je pot do ohranjanja konkurenčnosti. Opozoril je na nepravično socialno politiko, ki nekatere spodbuja, da se ne izplača delati. Podjetniki želijo spodbuditi debato ne le o pravicah, ampak tudi o vzdržnosti države, je dodal Pavlinjek.

Nezanesljivo poslovno okolje

Direktor celjskih mesnin Izidor Krivec je osvetlil slovensko živilsko industrijo, ki tekmuje z globalno konkurenco, tudi prek evropskih podjetij v Sloveniji. »Imamo zelo nezanesljivo poslovno okolje. Hkrati pa nimamo dobrega občutka pri lastni državi v razmerju do živilske industrije. Ideološka stigmatizacija mesa, ki ne temelji na strokovnih analizah, škodi slovenski živilski industriji. Ne znam si predstavljati, kako bi bila videti Slovenija, če bi na dolgi rok ukinili živinorejo. S tem bi onemogočili samooskrbo, prizadeli turizem in podobo okolja,« je med drugim povedal Krivec.