O ukinitev klicnega centra o koronavirusu smo na naši strani že poročali. Klicni center je deloval 441 dni z dvema krajšima prekinitvama, v tem času pa je odgovoril 379.000 klicateljem oziroma v povprečju na 860 klicev na dan.

Nudil je raznolike informacije 

Klicni center je nudil informacije tako vladnih organov o zdravstvenih ukrepih, prehajanju mej, vračanju v državo, ukrepih v podporo gospodarstvu in prebivalstvu, kot tudi zdravstvenih institucij, in sicer Nacionalnega inštituta za javno zdravje, klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL, v začetnem obdobju pa tudi psihiatrične klinike v Ljubljani.

Na začetku je bilo največ vprašanj o simptomih bolezni 

Največ klicev je bilo v času zaostrovanja in sproščanja ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa, vsebina vprašanj pa se je tekom delovanja spreminjala. 

Na začetku je bilo največ vprašanj o simptomih bolezni covid-19, v nadaljevanju pa so prevladovala vprašanja s področja pogojev prehajanja državne meje, omejitev gibanja in zbiranja ter omejitev na področju ponujanja blaga in storitev.

Klicni center je v povprečju odgovoril na 860 klicev na dan.

V zadnjem času so bila najpogostejša vprašanja s področja karantene, izolacije in ravnanja v primeru stika z okuženim, cepljenja, digitalnega covid potrdila in testiranja. Ves čas pa so prejemali tudi vprašanja s področja konzularnih zadev, kot so pogoji vstopa v druge države. 

Kdo je odgovarjal na klice? 

Klicateljem so informacije podajali študenti medicinske fakultete UL, proti koncu delovanja pa tudi študenti veterinarske fakultete in Fakultete za farmacijo UL ob pomoči strokovnjakov, ki so jih prispevale prej omenjene inštitucije. 

V dveh letih so za delo v centru usposobili več kot 200 študentov, v povprečju jih je dnevno na klice odgovarjalo 11.

Med najpogostejšimi klicatelji so bili potniki v tujino, poslovneži, starši, starejši, osebe s kroničnimi boleznimi, Slovenci po svetu in tujci. 

Med posameznimi kategorijami zaposlenih so najpogosteje klicali delavci iz tretjih držav, dnevni migranti, zdravstveni delavci, gradbeni delavci, gostinci, vzgojno-izobraževalni delavci in samozaposleni. 

Zagotavljanje informacij ostaja tudi v prihodnje 

Zagotavljanje informacij bodo v okviru svojih pristojnosti ponovno prevzela ministrstva in druge institucije prek svojih klicnih centrov ali telefonskih številk, in sicer ministrstvo za zdravje na telefonski številki 01 478 68 48, NIJZ na 01 244 17 29 oz. elektronskem naslovu korona@nijz.si in ministrstvo za zunanje zadeve na 01 478 23 66.

Minevata dve leti od prve smrti osebe s koronavirusno okužbo 

Na današnji dan pred dvema letoma je v Sloveniji umrla prva oseba s potrjeno koronavirusno okužbo v državi. Na ljubljanski infekcijski kliniki je umrl starostnik iz enega od domov starejših občanov. Predsednik države Borut Pahor je ob drugi obletnici prve smrti danes v parku Mihe Potočnika na ljubljanskih Žalah položil venec k spominski vrbi, ki je bila lani posajena kot simbol žalovanja in sočutja do svojcev preminulih zaradi covida-19.

 FOTO: Nebojša Tejić/STA
14. marca 2021 je bila na ljubljanskih Žalah posebna žalna slovesnost, s katero se je Slovenija poklonila spominu vseh preminulih zaradi covida-19 in izrazila sožalje in sočutje njihovim svojcem. V imenu države je imel žalni nagovor predsednik republike, v znak žalovanja in življenja pa je bila posajena vrba, ki jo je blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore v prisotnosti visokih predstavnikov verskih skupnosti v Sloveniji, mag. Geze Fila, jereja Aleksandra Obradovića in mag. Nevzeta Poriča.