Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Klemen Bauer: V Belo krajino po mir

Za vas piše:
Katarina Ropret
Objava: 04. 03. 2024 / 13:30
Oznake: Praznična
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 04.03.2024 / 13:37
Ustavi predvajanje Nalaganje
Klemen Bauer: V Belo krajino po mir
Praznična
Nekdanji biatlonec Klemen Bauer je v Krasincu prenovil spomeniško zaščiteno hišo. FOTO: Jana Jocif

Klemen Bauer: V Belo krajino po mir

Zaključek športne kariere utegne biti za vrhunskega športnika precej stresen življenjski mejnik. Ko je pred dvema letoma tekaške smuči postavil v kot Klemen Bauer, ki je med drugim nastopil na štirih olimpijskih igrah in skoraj 400 tekmah, mu je »krizo upokojitve« pomagala prebroditi za športnika dokaj nenavadna aktivnost: prenova stare belokranjske hiše.

Iz nje mu je uspelo narediti eno tistih hiš, ki te takoj ob vstopu objamejo s svojo domačnostjo. Že to pomlad bo sprejela tudi prve turistične goste. S Praznično smo jo obiskali v času, ko je bilo še zelo prijetno posedeti ob zakurjenem kaminu.

Ko te pokliče 150 let stara hiša

»Letos smo prvič preživeli tu božične in novoletne praznike,« nas popelje v notranjost prijazne domačije Klemen Bauer, ki z ženo Nežo in sinovoma Akslom in Larsom sicer živi v Ihanu. »Krasno je bilo, tak mir! Tu ni zvočnega in svetlobnega onesnaženja. Ponoči je popolna tema in vidiš ogromno zvezd. Ko pridem sem, je vedno, kot da bi nekaj izklopil.« Družina Bauer zelo rada potuje, doma in po svetu, in tako jih je v preteklosti Bela krajina navdušila do te mere, da je Klemen začel razmišljati, da bi si tu kupili kakšno hiško v počitniške namene. Ko se je pokazala ugodna priložnost v Krasincu, mali vasici tik ob Kolpi, jo je hitro zagrabil.

Tu ni zvočnega in svetlobnega onesnaženja. Ponoči je popolna tema in vidiš ogromno zvezd. Ko pridem sem, je vedno, kot da bi nekaj izklopil.

»Bližina reke nam je zelo všeč, ker radi supamo. Tudi za kolesarjenje je Bela krajina odlična. Oba z Nežo naju je zelo pritegnila tudi ta hiša, ki je stara več kot 150 let. Čeprav je bila v zelo slabem stanju, ko smo jo dobili, in bi jo marsikdo raje porušil, sem se takoj odločil, da jo hočem prenoviti,« razloži naš gostitelj, medtem ko nam razkazuje hišo. »Kulturna dediščina mi veliko pomeni. Škoda se mi zdi, da bi vse staro pustili propasti. To je vendar nekaj posebnega, samo našega, kar nas loči od drugih,« pravi nekdanji biatlonec, ki je v svoji športni karieri videl kar nekaj sveta.

Bauerjevi v prenovljeni hiški ne bodo uživali le sami, pač pa bodo obe hiši ponujali tudi turističnim gostom. FOTO: Jana Jocif

Bauerjeve pa v Beli krajini nadvse navdušuje tudi prijaznost njenih prebivalcev. »Sosedje in vaščani so nam med prenovo ogromno pomagali. Veliko sem delal z okoliškimi mojstri. Otroka sta si tu že našla prijatelje. Prav neverjetna je tudi njihova prehranska samozadostnost: sami si pridelujejo moko, krompir, zelenjavo, meso. Vse lahko dobiš kar pri sosedu.«

Kulturna dediščina mi veliko pomeni. Škoda se mi zdi, da bi vse staro pustili propasti. To je vendar nekaj posebnega, samo našega, kar nas loči od drugih.

Nad prenovitvena dela z vztrajnostjo vrhunskega športnika

Prenova je sprva tekla počasi: Klemen je želel stroške prenove čimbolj znižati in je številna dela opravil sam. Ker pa je v tistem času še tekmoval, se je s prenovo lahko ukvarjal največ v poletnih mesecih. »Ker ni šlo za reševanje stanovanjskega problema, smo si lahko privoščili, da smo delali počasi.« Koliko pa si je biatlonec domač z obnovitvenimi deli? »Bolj specializirana dela so seveda opravili lokalni mojstri, veliko pa je bilo fizičnega dela, ki se ga lahko loti vsak: odkopavanja, odvažanja materiala, brušenja, čiščenja, lakiranja ... To mi je bilo v veselje in sprostitev. Sploh v času korone – takrat mi je bila prenova pravi pobeg. Tu v Beli krajini so se strogi ukrepi veliko manj čutili,« pove. Ker je v prenovo vložil toliko svojega truda, je tudi zadovoljstvo nad končnim rezultatom zdaj toliko večje.

"Sveta vrhunskega športa prav nič ne pogrešam," pravi Klemen Bauer. FOTO: Jana Jocif

Prenova je zahtevala obsežne gradbene posege, vse od odkopavanja stavbe, izvedbe hidroizolacije, obzidave temeljev, odvodnjavanja do vgradnje kanalizacije. Rekonstruirali so škarpo, okna zamenjali z lokalno izdelanimi lesenimi replikami, odstranili stari omet in ga obnovili ter sezidali nov betonski venec. Zdravo ostrešje so ohranili, zamenjati pa je bilo treba kritino in prenoviti gank v obliki črke L.

Tudi v notranjosti je bilo treba marsikaj postoriti. V kleti, kjer je bil nekoč hlev, je bilo treba najprej odstraniti gnoj. Zdaj so ti prostori preoblikovani v vinsko klet in prostor za sprostitev. V bivalnem delu so zamenjali lesene pode in hišo od znotraj izolirali s kameno volno ter stene ometali z apnom. Zdaj je tu prijetna kuhinja, povezana z jedilnico in dnevno sobo, manjša soba z dvema posteljama in kopalnica. Na podstrešju so uredili dve spalnici in galerijo.

Celoten intervju si lahko preberete v reviji Praznična, pomlad 2024
Ob 10-letnici revije vam je v marcu 2024 na voljo brezplačen izvod
Sledite Praznični tudi na Facebooku in Instagramu.

Nalaganje
Nazaj na vrh