Sveto mašo je daroval soboški škof dr. Peter Štumpf ob somaševanju škofijskih duhovnikov, pri maši pa je prepeval združeni pevski zbor, v katerem so za to priložnost sodelovali pevci iz župnijskih zborov celotne škofije ob spremljavi orkestra. Današnja slovesnost pomeni vrhunec Kleklovega leta, ki ga v letu 2024 obhajajo v Škofiji Murska Sobota in Občini Črenšovci.

Minuli petek so v Črenšovcih priredili tudi slavnostno akademijo ob 150. obletnici Kleklovega rojstva z naslovom »Vračanja in vrnitev«.

Sveto mašo je daroval soboški škof dr. Peter Štumpf ob somaševanju škofijskih duhovnikov. FOTO: Karlo Smodiš

»Velki Kleklin«

Soboški škof dr. Peter Štumpf je v nagovoru med današnjim bogoslužjem najprej nekoliko obudil spomin na življenjsko pot rojaka in sobrata v duhovništvu Jožefa Klekla st., ki se je rodil na današnji dan pred 150 leti, 13. oktobra 1874.

Jožef Klekl je vidno oblikoval narodno podobo na levem bregu Mure.

Klekla so v času delovanja imenovali »Velki Kleklin«, saj je svojim ljudem vedno dajal zgled dobrega, vernega in poštenega rodoljuba: bil je skrben do maternega jezika in goreč za širitev Božjega kraljestva, je spomnil škof Štumpf. Jožef Klekl je vidno oblikoval narodno podobo na levem bregu Mure: v Marijinem listu, Novinah in Koledarju Srca Jezusovega so ljudje lahko prebirali poročila in informacije skoraj o vsem, kar se je takrat dogajalo v Prekmurju in po svetu.

Objave v Kleklovem časopisju so bile, tako škof Štumpf, zelo raznolike in temeljite, »šlo je za raziskovalno in pošteno novinarstvo«. Ljudje so občutili njegov trud za domači jezik in v njem prepoznali voditelja, ki mu lahko zaupajo. Kleklovo delovanje je rodilo obilne sadove v številnih dobrih krščanskih družinah, duhovnih gibanjih in društvih. Poleg tega je bilo leta 1935 iz Prekmurja kar 480 duhovnih poklicev.

Posmrtno telo Jožefa Klekla st. so položili v nov grob v fatimski kapeli župnijske cerkve v Črenšovcih. FOTO: Karlo Smodiš

Srčnost, modrost, poštenost, pravičnost

Soboški škof je nagovor navezal tudi na današnji evangeljski odlomek, v katerem mladenič Jezusa vpraša, kaj na stori, da bi dosegel večno življenje. Jezusov odgovor, naj se odpove vsemu zemeljskemu, je tudi Klekl vzel zelo resno. Čeprav po škofovih besedah »ni imel lahkega značaja, bil je kolerik«, poleg tega je bolehal na živcih, si je vse življenje želel, »da bi bil docela Kristusov«. Zato je bil »človek velikega odpovedovanja sebi: malo je spal, da je lahko več molil. Veliko je molil, da je lahko več delal. Veliko je delal, da je lahko ljudi nagovarjal za Kristusa. Zelo si je želel, da bi vsi našli zaklad v nebesih.«

Klekl nekdaj in Klekl danes je isti Klekl za nas in za tiste, ki bodo še prišli za nami. Tako naj bo in tako naj vedno tudi ostane.

Vse to je počel z veliko srčnosti, »srčno« je šel za Kristusom, zato so mu mnogi verjeli in sledili. Klekl je bil moder, pošten in pravičen mož, vsa modrost pa je v Bogu, je poudaril škof Štumpf: »Od njega prihaja do nas kot angel, ki nam sporoča vse, kar je potrebno, da bi lahko ostali v ljubeči zavezi z njim.« Tega se je dobro zavedal tudi duhovnik in narodni buditelj Jožef Klekl.

Z današnjim pogrebom v župnijski cerkvi v Črenšovcih želijo rojaki popraviti krivice, ki jih je Klekl doživel v svojem življenju, predvsem krivico izgnanstva. Po besedah škofa Štumpfa se je včeraj »vrnil s častmi na najvišji ravni«, z dostojanstvom duhovnika in narodnega buditelja. Škof je izrekel zahvalo »dobremu Bogu, da Vas je dal našim prednikom«. V hvaležnosti, da bo zdaj za vedno počival med svojimi ljudmi, je škof nagovor sklenil z besedami: »Klekl nekdaj in Klekl danes je isti Klekl za nas in za tiste, ki bodo še prišli za nami. Tako naj bo in tako naj vedno tudi ostane.«

Celoten nagovor škofa Štumpfa je na voljo v priponki: 

Klekl nekdaj in Klekl danes je isti Klekl.docx