Klek
Klek
Na sedlu Rožca zapustimo označeno pot proti Hruškemu vrhu (na sliki) in Dovški Babi, ter se po neoznačeni stezi vzpnemo na vrh Kleka.
V ljudskem izročilu ima beseda Klek zlovešč prizvok, saj so se na hrvaški gori s tem imenom bojda zbirale čarovnice. Te so zdaj zelo priljubljene v knjigah in filmih, med vzponom na 1753 metrov visoki Klek v Karavankah severozahodno od Planine pod Golico pa se nam jih ni treba bati. Namesto njih bomo tam srečali barvito cvetje in pašnike s kravami, očaral pa nas bo tudi pogled na skalnate dvatisočake, ki se jih še vedno drži sneg.
Klek, ki ga imenujejo tudi Petelinjek, leži med višjima ter bolj znanima Dovško Babo in Golico. Na severozahodu je skalovit in odsekan, južno in vzhodno stran pa pokrivajo planinske trate in ruševje. Čez njegova pobočja pelje Slovenska planinska pot, zato se na vrh večinoma potrudijo tisti, ki hodijo po njej. Vendar je Klek dovolj zanimiv, da si ga lahko izberemo tudi za samostojen izletniški cilj.
Z novejšega asfaltnega parkirišča na začetku Planine pod Golico (ta se je do leta 1945 imenovala Sveti Križ) se po cesti sprehodimo do župnijske cerkve sv. Križa. Prostor zanjo je že leta 1624 zaznamoval škof Tomaž Hren, gradnja pa se je začela šele šest desetletij pozneje. Kot lahko preberemo na pojasnjevalni tabli, sta takrat brata Janez Andrej in Oktavij Bucelleni izpolnila obljubo, da rudarjem postavita cerkev, če odkrijejo nova nahajališča rude. Njun prednik, kovač Bernard Bucelleni iz Bergama v Italiji, se je leta 1526 naselil na Planini pod Golico, leta 1538 pa na Stari Savi na Jesenicah, kjer je zgradil fužine in obogatel. Sicer pa so na Savskih jamah severovzhodno od Planine pod Golico, kjer je bilo najbogatejše rudišče železa pri nas, rudarili od konca 14. do začetka 20. stoletja.
Pod cerkvijo nas kažipot z napisom Rožca usmeri navzdol do potoka Jesenica, kjer zavijemo v desno, pri bližnji skupini hiš pa levo navkreber v gozd. V vročih dneh je hoja med drevjem nadvse prijetna. Krošnje nas skrivajo pred žgočim soncem, mehkobna steza se vije med gostim borovničevjem, v vejah se oglašajo ptice. Dobre tričetrt ure po odhodu s parkirišča prečkamo gozdno cesto in se vzpnemo do ograde pod Jeseniško planino. Pot se prevali navzdol, preskoči potočka in se pridruži kolovozu s Plavškega rovta. Ta nas – potem ko presekamo dva ovinka – pripelje do pastirske koče.
Čeprav nas kažipot proti Kleku vabi v desno, nadaljujemo naravnost navkreber čez strm pašnik. Ko strmina popusti, prispemo do Slovenske planinske poti, na kateri ostanemo do sedla Rožca. Tam zavijemo v desno ter se ob ograji, ki stoji ob državni meji, in med posekanim ruševjem vzpnemo na vrh. Ta je zelo razgleden. Na zahodu vidimo Dovško Babo in Kepo, na severu nam pogled odplava daleč v Avstrijo, na severovzhodu se dviga Golica, na vzhodu Stol, na jugu vidimo Mežaklo, na jugozahodu pa zasneženi Triglav in okoliške dvatisočake.
Z vrha krenemo po neoznačeni stezi proti Golici. Travnato pobočje pod nami je posejano z otoki ruševja in nepregledno množico rumenih pogačic. Tu so še preproge ranjaka, zlatice, modri Clusijevi svišči in množica drugih cvetlic, zanimive pa so tudi napol uvele narcise, ki so v nižjih legah že povsem prešle. Ko opazimo spodaj Slovensko planinsko pot, zapustimo stezo in se čez ta rajski vrt sprehodimo do nje. Krajši čas gremo proti sedlu Rožca, nato prestopimo na eno od kravjih steza in se spustimo na Jeseniško planino. Že od daleč vidimo pastirsko kočo, mogočno drevo in čredo krav, ki lenobno poležavajo po travi. V ozadju pa je gozd, skozi katerega se bomo po že znani poti vrnili na Planino pod Golico.
OSNOVNI PODATKI
Klek (1753 m)
Izhodišče: Planina pod Golico.
Dostop: Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Hrušica, od koder nadaljujemo vožnjo do Jesenic. Tam zavijemo v levo proti Planini pod Golico. Na začetku tega naselja je novejše asfaltno parkirišče, na katerem pustimo avto.
Kratek opis poti: S Planine pod Golico se skozi gozd vzpnemo do pastirske koče na Jeseniški planini (1290 m), od koder nadaljujemo čez strm pašnik do sedla Rožca (1587 m). Tam zavijemo v desno in se ob ograji ter po neoznačeni poti vzpnemo na Klek. Z vrha krenemo proti Golici, vendar kmalu zavijemo desno navzdol do Slovenske planinske poti. Z nje se spustimo na Jeseniško planino in vrnemo na izhodišče. Pot je lahka, vrh pa zelo razgleden.
Višinska razlika: 810 m.
Dolžina vzpona: 2.30 ure.
Zemljevida: Karavanke, 1 : 60.000; Pohodniške poti po občini Jesenice, 1 : 25.000.