Njena pot od prve domače tortice do priznane slaščičarke in finalistke priljubljenega kuharskega šova je zgodba o talentu, trdem delu in neomajni predanosti svoji strasti.

Klara Šmigoc. FOTO: Domen Permozer 

Obiskovali ste Škofijsko gimnazijo Antona Martina Slomška v Mariboru. Kakšni so vaši spomini na dijaška leta in zakaj ste izbrali to šolo?

Na dijaška leta imam zelo lepe spomine. To obdobje je bila prelomnica v mojem življenju, saj sem takrat začutila, kaj bi v življenju rada počela. Med šolanjem sem ugotovila, da me veseli slaščičarstvo, čeprav sem razmišljala tudi o študiju zobne protetike ali arhitekture.

V prvem letniku gimnazije sem spekla svojo prvo tortico za babico. Ta mi je zelo dobro uspela. Takrat sem začutila, da je slaščičarstvo tisto, kar želim početi v življenju. (Klara Šmigoc) 

Zakaj ste se odločili sodelovati v šovu MasterChef Slovenija pri rosnih enaindvajsetih letih?

Pravzaprav to ni bila moja odločitev. Prijavil me je profesor, medtem ko sem bila na praksi v restavraciji. Zelo sem hvaležna za to priložnost, ker mi je pomagala, da sem stopila iz cone udobja in se podala na to izkušnjo.

Klara Šmigoc prihaja iz družine, v kateri sta prisotni močna ljubezen in povezanost. To se je čutilo tudi med tekmovanjem. FOTO: Arhiv MasterChef Slovenija 

Kako je potekal vaš čas v šovu?  

Med snemanjem samega šova je bilo prisotnega veliko stresa in predvsem učenja. Snemalni dnevi so bili zelo dolgi in že zaradi tega si zelo utrujen. Imeli smo tudi proste dni, ki smo jih porabili za druženje, eksperimentiranje različnih jedi in učenje. Moram priznati, da sem se med šovom več učila kot v šoli (smeh), a ko te nekaj zares veseli, na to gledaš kot na hobi.

Kaj ste občutili, ko ste se prebili v finale?

To je bil vrtiljak čustev. Občutki so neverjetni in ponosna sem, da sem kot prva slaščičarka prišla v finale. Še sama nisem mogla verjeti, da mi je uspelo obkljukati vse mejnike. Poleg tega sem bila zelo presenečena nad izidom, saj sem tekmovala z nasprotnikoma, ki sta zelo močna na slanem področju. Ko pridobiš vstopnico za finale, so občutki neverjetni. Po eni strani ne moreš verjeti, da ti je uspelo, po drugi pa si tako zelo ponosen in srečen.

Klarin bratec Teo med navijanjem. FOTO: Arhiv MasterChef Slovenija 

Česa novega ste se v šovu naučili? 

Naučila sem se ogromno o uporabi novih sestavin in tehnik, predvsem pa sem se naučila, kako spajati okuse in ustvariti harmonijo na krožniku. Prav tako sem se naučila, kako obvladovati stres in ostati osredotočen. Se mi zdi, da poleg kuharskega znanja ogromno pridobiš pri osebnostnem razvoju. MasterChef te nauči, da v pomembnih trenutkih ne obupaš in ne razmišljaš o slabih krožnikih, ampak vstaneš z vzdignjeno glavo in se osredotočiš na to, da bo naslednjič veliko bolje. Sama sem postala veliko samozavestnejša in odločnejša.

Kako pomembna vam je estetika krožnika?

Estetika mi je zelo pomembna. Mislim, da jed vedno najprej jemo z očmi. Pomembno je, da je krožnik lep, saj to privabi ljudi, da ga poskusijo in se nato vrnejo zaradi okusa.

FOTO: Arhiv MasterChef Slovenija 

Kaj je vaša največji kulinarični navdih? Imate morda svojega idola, po katerem se zgledujete?

Moje kulinarično znanje izhaja predvsem iz moškega dela družine, saj dedek in oče zelo dobro kuhata, kar mi daje še večji zagon. Poleg njiju me navdihujejo predvsem kuharji, ki so ustvarili nekaj iz nič in postavili svoje slaščičarne ali restavracije. Želim slediti njihovim korakom in tudi sama odpreti svojo slaščičarno. Prav posebnega idola nimam. Zgledujem se po šefu Luki Jezeršku, ki prisega na tradicionalnost. Tako tudi jaz prisegam na slovensko kuhinjo in rada ustvarjam s slovenskimi sestavinami.

Če bi imeli možnost peči za papeža, katero sladico bi izbrali zanj in zakaj?

Definitivno bi izbrala nekaj slovenskega, morda pohorsko omleto ali razstavljen štrudelj. Pomembno bi mi bilo, da predstavlja Slovenijo.

Čokoladna ali sadna torta? Zakaj?

Sadno-čokoladna, ker mi je pomemben balans okusov – nekaj sladkega in nekaj kislega.

Katera je vaša najljubša jed ali sladica, ki jo najpogosteje pripravljate doma?

Moja najljubša jed je lazanja. Doma pogosto pripravljam pito ali potico, še posebej med velikonočnimi prazniki. Moji domači pa najbolj obožujejo mojo čokoladno-malinovo torto.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Želim odpreti svojo slaščičarno, v kateri bi ponujala tradicionalne slovenske sladice s sodobnim pridihom. Prav tako se želim nadalje izobraževati in raziskovati nove tehnike ter okuse, da bi lahko še naprej razvijala svoj kulinarični stil. V kratkem pa se odpravljam tudi v Pariz. V maju so me namreč na Strokovni šoli za gostinstvo in turizem razglasili za ambasadorko gostoljubja in zaradi tega sem pridobila nagrado. 29. julija se tako z Jezeršek Team odpravljam v Pariz na olimpijske igre. Kakšna bo moja funkcija, še ne vem, vem pa, da bom delo opravljala v kuhinji in strežbi.

Klara Šmigoc. FOTO: Domen Permozer 

Izkušnje se noro veselim. Biti na takšnem dogodku je velika čast in ne zgodi se vsak dan, da lahko kuhaš v Parizu. Verjamem, da bo to odlična izkušnja, kjer bom pridobila veliko novega in dodatnega znanja. Iz Pariza se vrnem 5. avgusta, potem pa me čaka veliko dogodkov in dela z uresničitvijo sanj glede moje butične slaščičarne.

Kakšen nasvet bi dali mladim, ki želijo slediti svojim sanjam v kulinariki?

Najpomembneje je, da verjamete vase in svoje sposobnosti. Ne bojte se tvegati in stopiti iz cone udobja, ker se največ naučimo prav iz izkušenj. Uživajte v tem, kar počnete, saj se to vedno odraža v vaših jedeh. Kulinarika je poklic, kjer je potrebnega ogromno znanja, učenja, predanosti in žrtvovanja, da si v njem uspešen, a v svet odpira ogromno vrat. Poleg tega si lahko v njem zelo kreativen, skozi jedi lahko izražaš sebe, da te ljudje lahko bolje spoznajo.