Papež Frančišek je med svojim včerajšnjim obiskom na italijanskem otoku Sardinija pozval k odločnejšemu boju proti brezposelnosti. »Kjer primanjkuje dela, primanjkuje tudi dostojanstva«, je sveti oče dejal ob začetku svojega obiska v Cagliariju. Obenem je poudaril, da brezposelnost ni zgolj problem Italije in nekaterih drugih evropskih držav, pač pa posledica zgolj v dobiček usmerjenega gospodarstva.

V središču današnjega 'gospodarskega sistema brez etike' je namreč 'božanstvo, ki ga svet vse bolj časti – namreč denar', je dejal Frančišek. V tem sistemu so mladi in stari odrinjeni na rob in nikogar veče ne skrbi zanje. V 'družbi izključevanja' pa nekaj velja, če znamo reči 'ne'. »Želimo si pravičnega sistema, ki bo vsem prinesel napredek«, je dejal papež. Posameznik in družina bi morala ponovno stati v središču gospodarskega reda, to pa seveda zahteva solidarnost in inteligenco.

Frančišek je v središču Cagliarija nagovoril delavce, brezposelne in podjetnike. Pred tem sta ga na letališču sardinske prestolnice sprejela nadškof Arrigo Miglio in italijanska pravosodna ministrica Anna Maria Cancellieri. Na Sardiniji je brezposelnost skoraj 19 %, kar je znatno višji delež kot je sicer italijansko povprečje.

Papežev osrednji namen včerajšnjega potovanja na Sardinijo je bil obisk Marijinega svetišča 'Naše Gospe dobrega vetra' v Cagliariju, saj je sardinska Marija zavetnica argentinske prestolnice Buenos Aires, Frančiškovega domačega kraja.

Papež je v nagovoru spregovoril tudi o svoji družini. Kot otrok očeta, ki se je v mladih letih 'poln iluzij' podal na pot iz Italije v Argentino in pretrpel 'strahotno krizo' tridesetih let prejšnjega stoletja, je s tovrstnimi stiskami dobro seznanjen. Papežev oče Mario Bergoglio se je s svojimi starši leta 1929 iz severnoitalijanske pokrajine Piemont odselil v Latinsko Ameriko.

Zaradi trenutne gospodarske krize pa ne bi smeli imeli občutka skorajšnje apokalipse, je kasneje v nagovoru na teološki fakulteti v Cagliariju opozoril sveti oče. Pesimističen pogled na svet nasprotuje človekovi svobodi, obenem pa 'hromi posameznikovo inteligenco in voljo'. Kljub temu ne smemo preveč ravnodušno spremljati vseh znamenj, ki napovedujejo krizo. Sprva takšna drža morda deluje 'pragmatično', kasneje pa lahko zaradi nje preslišimo 'klic po pravičnosti, po človečnosti in družbeni odgovornosti', se zatečemo v individualizem ali morda celo 'v neke vrste cinizem'. Frančišek je pozval, naj se krizi zoperstavimo brez strahu, brez ideoloških predznakov in brez 'katastrofizma'. Kristjani bi morali stvarnosti brez predsodkov zreti v obličje.

Seveda ima vsako obdobje 'krizne elemente', vendar v zadnjih 400 letih temeljne resnice v življenju še niso bile tako pretresene kot v zadnjem obdobju – z okoljskim onesnaževanjem, družbeno neuravnoteženostjo, 'strašljivo močjo orožja', gospodarskega in finančnega sistema ter razvoja informacijske tehnologije, je prepričan papež Frančišek.

Sveti oče je obenem opozoril, da imajo krize lahko tudi pozitivne posledice. Vsaka kriza lahko privede do 'trenutka očiščenja' in lahko po papeževih besedsah vodi v premislek in preoblikovanje gospodarskih in družbenih modelov.

Vir: Kathpress

Foto: news.va