Kot so pojasnili pri Socialni akademiji, zavodu za izobraževanje, raziskovanje in kulturo, ki Socialni teden že tradicionalno pripravlja, je poslanstvo projekta spodbujati družbeno odgovornost in aktivno državljanstvo posameznikov, krepiti slovensko civilno družbo in prispevati k razmišljanju o izzivih, ki Slovenijo, EU in svet čakajo v prihodnosti.

Vrednote in nameni projekta

Vrednote Socialnega tedna so razgledanost, dialog, solidarnost, proaktivnost, soustvarjanje, človekovo dostojanstvo in skupno dobro, nameni projekta pa krepiti socialne in državljanske kompetence posameznikov, spodbujati posameznike, da prevzamejo odgovornost za svoje življenje in za družbo prihodnosti, krepiti civilno družbo pri odgovarjanju na potrebe državljanov in zastopanju njihovih interesov in prispevati k širitvi, pluralnosti in učinkovitosti civilnega dialoga v Sloveniji.

Letošnja poslanica

V poslanici ob letošnjem Socialnem tednu so se pri Socialni akademiji vprašali, kje s(m)o voditelji. »V času globokih sprememb in negotovosti se pogosto ne znajdemo. Kako naprej? Kaj storiti? Kdo bo pokazal smer? Kdo bo prevzel odgovornost? Kdo vidi luč na koncu predora? Kdo bo združil naše moči?«

Voditelje raje spotikamo kot jim pomagamo

Poudarili so, da besedo vodenje Slovenci težko vzamemo za svojo, voditelja pa razumemo kot nekoga oddaljenega, z neupravičenimi privilegiji, ki postavlja nesmiselne omejitve in ni priljubljen med ljudmi, zato ne želimo biti voditelji, pogosto pa tudi tiste, ki prevzamejo odgovornost, raje spotikamo kot jim pomagamo.

Voditelj je blizu ljudem, jih zbira, povezuje, ščiti

»A voditeljstvo ni zgolj položaj, naslov ali funkcija. Voditelj je blizu ljudem, jih zbira, povezuje, ščiti, jim postavlja vprašanja, jim omogoča iskanje skupnega cilja in se je pripravljen z njimi podati na pot. Od njih veliko pričakuje, a jih tudi tolaži in razume njihove stiske. Omogoča jim napredovanje, na poti vztraja tudi, ko je težko,« piše v poslanici.

Napake so neizbežen del voditeljske poti

In še, da se je vodenja treba učiti – ob zgledih dobrih voditeljev, s postopnim prevzemanjem odgovornosti, pa tudi na usposabljanjih in iz knjig. Vodenja se lahko učimo v družini, skupnostih, župniji, civilni družbi, podjetju ali v politiki, ob tem pa delamo tudi napake, ki so neizbežen del voditeljske poti.

Klica ne smem utišati

»Ne glede, ali imam danes pet talentov, dva ali le enega: če me Bog kliče na pot voditeljstva in prevzemanja večje odgovornosti, tega klica ne smem utišati. Tudi On me vodi, razume, sprašuje, skrbi za mojo rast, me blagoslavlja, obdaja s sodelavci in mi dovoljuje delati napake. Bodimo pozorni na voditeljske sposobnosti pri sebi in drugih in jih uporabimo za dobro,« je še prebrati v poslanici.

Preberite tudi > Matej Cepin: Če misliš, da vodiš, pa nimaš sledilcev, ... se samo sprehajaš

Ohranjanje statusa quo

»Nekateri voditelji vodenja ne vzamejo dovolj resno. Ko začnejo voditi, ne sanjajo o velikih spremembah, ampak se imajo bolj za koordinatorje. Delajo tako, kot se je delalo dotlej, in s tem ohranjajo status quo,« je o eni temeljnih pomanjkljivosti voditeljev v nedavnem pogovoru za revijo »Cerkev danes« poudaril direktor Socialne akademije Matej Cepin.

Druga nevarnost je ravno obratna drža

»Druga nevarnost pa je ravno obratna drža. Nekateri voditelji se močno zaženejo v prepričanju, da je bilo prej vse narobe. Naenkrat želijo vse spremeniti, kar se hitro pozna v odnosih njihovih sodelavcev do njih, pa tudi v odnosu do širše okolice. Ljudje ne bodo sledili voditelju, ki bo večino tega, kar so delali, prepoznal za napačno, zato taki voditelji lahko hitro ostanejo sami,« je še pojasnil Cepin.

Izbiranje prioritet

Eden od pomembnih temeljev vodenja je po njegovem izbiranje prioritet in vprašanje, kaj je res ključno, česa bi se morali lotiti: »Voditelj mora morda v ta namen oditi na teden ali dva duhovnih vaj v tišini, na pogovor z Bogom, nato pa skupaj s sodelavci prioritete dobro opredeliti in ukrepati skladno s temi spoznanji.« Celoten pogovor preberite TUKAJ.

Iz programa

Terenski del programa letošnjega Socialnega tedna se bo začel v soboto, 18. novembra 2023, ob 17. uri v ljubljanski cerkvi sv. Jožefa z razstavo »Shame – European Stories« in okroglo mizo »Podpora in pomoč preživelim žrtvam spolnih zlorab ter njihovo okrevanje« s petimi gosti, ki ju organizira Narodno svetišče sv. Jožefa.

V Trstu Božo Cerar

V ponedeljek, 20. novembra, ob 20.30 bo v Peterlinovi dvorani v Trstu v organizaciji Društva slovenskih izobražencev predavanje »O tem, kakšen bo prihodnji svetovni red, se odloča sedaj« upokojenega veleposlanika in avtorja številnih strokovnih del o mednarodni politiki in diplomaciji dr. Boža Cerarja.

Kristjan in paranormalno

V sredo, 22. novembra, bo ob 20. uri spletni (Zoom) seminar »Srečanje voditeljev skupin Družinske kateheze«, v četrtek, 23. novembra, pa ob 19.15 v veroučni učilnici župnišča v Zrečah predavanje »Kristjan in paranormalno«, temo bo predstavil msgr. dr. Marjan Turnšek, po predavanju (v izvedbi Župnije Zreče in Kolping družine Zreče) bo še druženje s pogostitvijo.

Zaključek v Polhovem Gradcu

Zadnji dan letošnjega Socialnega tedna pa bo epicenter dogajanja v KD Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu. Najprej bo ob 16.30 okrogla miza »Vprašanja ob koncu življenja« z dr. Borutom Ošlajem, dr. Urhom Grošljem in dr. Jadranko Buturović Ponikvar (moderatorka mag. Meta Rus), nato pa ob 19. uri še »Spominski večer ob 10. obletnici smrti dr. Jožeta Trontlja« skozi oči njegovih kolegov, prijateljev in domačih. Po prireditvi, ki jo pripravlja Dramska skupina Neptun, bo še druženje ob prigrizku.