»Kje je moje hrepenenje, kam me vleče srce?«
»Kje je moje hrepenenje, kam me vleče srce?«
V tem tednu molimo za to, da bi izprosili čim več novih duhovnih poklicev, pa tudi izražamo hvaležnost za vse tiste posameznike, ki so se že odločili za duhovniški ali redovniški poklic.
V eni izmed prvih epizod oddaje Reflektor je brat Jakob Kunšič povedal, da Bog govori predvsem po mislih in čutenjih. »Sam sem iskal, kje je moje hrepenenje, kam me vleče srce? Če si iskalec, si odprt za vse, nekje pa začutiš domačnost. Kjer se počutim domače, tam je moj dom, tam bom lahko zaživel.« Sam je to začutil v redovni skupnosti kapucinov.
Molitev je ključnega pomena
Če želimo odkriti svojo poklicanost, moramo dovolj časa posvetiti tudi molitvi in prebiranju Svetega pisma. Duhovnik Ervin Mozetič pričuje, da je v odločitvi za poklic omahoval med tem, ali naj študira pravo ali postane duhovnik. Na priporočilo mame je vzel v roke Sveto pismo in prosil Svetega Duha, naj mu pokaže pot. »Odprlo se mi je na 36. psalmu in pogled se mi je ustavil na besedah: Izroči svojo pot Gospodu, upaj vanj in skrbel bo zate. Odločitev je bila tu in lahko rečem, da mi do danes ni bilo žal,« pravi župnik Ervin iz župnije Koper – Sv. Marko.
Zgled v družini
Pri odločitvi za duhovniško sta pomembna tudi zgled in podpora v družini. Duhovnik Aljaž Baša se tako spominja obhajanja velikonočnih praznikov pri njih doma: »Zelo mi ostaja v spominu, kako sta mama in oče skrbno pripravljala velikonočni zajtrk, predvsem kako sta bila pozorna, če so nama s sestro kam padle lupine od pirhov ali drobtine kruha, da smo res vse dali na kup in skrbno pospravili ter zakurili.«
Navduševati mlade
Da je potrebno mlade neprestano navduševati za Kristusa, je prepričan tudi Peter Čemažar: »Gotovo ima Cerkev en neizčrpen zaklad, ki nam lahko osmisli čisto vsak trenutek življenja.«
Z mladimi se je potrebno srečati v živo, iz oči v oči. Da je tako, je prepričan tudi Martin Golob, duhovnik, ki je sicer »zaslovel« s svojim spletnim udejstvovanjem. Takole pravi: »Družbena omrežja so čudovit pripomoček za približevanje in navezovanje stika. Za vstop v globine pa še vedno prisegam na klasičen pogovor in srečanje v živo.«
Urban Lesjak, župnik na Polzeli, pa poudarja tudi vlogo botrov in drugih odraslih. V intervjuju za tednik Naša družina je podal naslednjo hudomušno primerjavo: »Težko drugega uvajaš v skrivnost, ki je sam ne živiš. Ne razumem ljudi, ki se čudijo in sprašujejo, zakaj mora imeti boter zakramente. To je tako, kot bi jaz, ne da bi kdajkoli stal na smučeh, videl sneg in na njem poskušal vsaj obdržati ravnotežje, čutil pravico, da druge učim smučanja!«