Sodna saga se torej nadaljuje, poroča spletni portal La Croix International. Prvikrat preloženo, nato pa deset dni po začetku 18. septembra prestavljeno sojenje se je nadaljevalo v sredo, 26. oktobra. 90-letni kardinal je že dlje časa na očeh Pekinga zaradi svojih ostrih kritik vlade in domnevnega »sodelovanja s tujimi silami«. Že leta 2014 je namreč visoki cerkveni dostojanstvenik javno podprl hongkonške protestnike, ki so se uprli kitajskemu režimu.

Kardinalova pobuda za ustanovitev sklada za pomoč prodemokratičnim protestnikom je sprožila gnev režima v Pekingu.

Česa je obtožen kardinal Zen?

Pet let pozneje, po novih »prodemokratičnih« demonstracijah v letih 2019 in 2020, je z nekaterimi drugimi aktivisti ustanovil »Sklad 612« za humanitarno pomoč, s katerim so zbirali donacije za kritje zdravstvenih in pravnih stroškov protestnikov, ki jih je aretirala policija in so bili pridržani.

Pobuda je sprožila gnev režima v Pekingu: maja letos so kardinala in štiri upravitelje sklada aretirali zaradi »sodelovanja s tujci«, in sicer v raciji, ki so jo zagovorniki človekovih pravic odločno obsodili, nato pa so jih kmalu izpustili pod varščino. Na koncu jim je v tem sodnem postopku očitana obtožba »neregistriranja sklada« - obtoženi so, da niso ustrezno prijavili svoje človekoljubne ustanove.

Predvidoma razmeroma zanemarljiva kazen bo imela nesporen simbolni učinek, saj je kardinal Zen kot lik kitajskega katolištva postal mednarodni simbol boja za demokracijo v Hongkongu.

Kakšna kazen grozi kardinalu?

Kardinalu Zenu ne grozi zaporna kazen, pač pa globa: v višini 1.300 ameriških dolarjev (tudi približno 1.300 evrov) se ta zdi glede na medijski in diplomatski pomen tega primera razmeroma zanemarljiva. Njegova kazen pa bo imela nesporen simbolni učinek, saj je ta lik kitajskega katolištva postal mednarodni simbol boja za demokracijo v Hongkongu.

Kardinal je eden najvplivnejših cerkvenih predstavnikov v Aziji in velja za ostrega kritika vlade v Pekingu in njene verske politike, vedno bolj pa tudi Vatikana in njegove kitajske politike. Predvsem je kritičen do začasnega sporazuma med Vatikanom in Kitajsko, v domovini pa odločno zavrača gibanje za »sinicizacijo religij«, ki ga je sprožil predsednik Ši Džinping: ta je bil 22. oktobra letos znova imenovan na čelo države za nov petletni mandat.

Zenov odvetnik Robert Pang je po navedbah časnika China Today izrazil prepričanje, da tožilstvo nima dokazov proti obtoženim o kršitvah pri upravljanju sklada. Tožilec Anthony Chao Tin-hang namerava zaslišati 17 prič in pokazati osem ur videoposnetkov dejavnosti sklada.

Kardinal Joseph Zen. FOTO: Vatican Media

Kakšno je v tem primeru stališče Vatikana?

Nadaljevanje sojenja kardinalu Zenu se dogaja v občutljivem kontekstu, štiri dni po obnovitvi sporazuma med Kitajsko in Vatikanom o skupnem imenovanju škofov, ki je bil plod intenzivnih dvostranskih razprav. To bi pomagalo pojasniti, če lahko verjamemo številnim opazovalcem, razmeroma malo komentarjev s strani Vatikana v tem primeru, ki si je predvsem prizadeval, da ne bi ogrozil pogajanj. Sveti sedež se je v zadnjih mesecih vendarle večkrat odzval.

Papež Frančišek je bil glede vprašanja sodnega postopka proti kardinalu Zenu vedno zelo diskreten.

V eni redkih potez svoje diplomacije, ki se običajno vzdrži tovrstnih javnih komentarjev, je Vatikan takoj po aretaciji kardinala Zena maja objavil izjavo, v kateri je izrazil »zaskrbljenost« in zagotovil, da »zelo pozorno spremlja razvoj razmer«. Nato je - vsaj javno – utonil v molk. Kardinal Gerhard Müller je septembra dejal, da je bil kardinal Zen »žrtvovan na oltarju državnega razuma«. »Zen je simbol in je bil aretiran pod pretvezo. Ničesar ni storil; je vplivna osebnost, pogumen je in se ga vlada zelo boji,« je nemški kardinal vztrajal v kolumnah italijanskega časnika Il Messaggero.

Papež Frančišek je bil glede tega vprašanja vedno zelo diskreten in ni omenil njegovega imena, ko so ga o tem 15. septembra spraševali med letom iz Kazahstana. Sveti oče je takrat dejal, da se je »odločil podpreti pot dialoga« s Kitajsko, čeprav, kot je dodal, »ni preprosto razumeti kitajske miselnosti«.

Vatikan je pripravljen na spoštljiv in konstruktiven dialog s kitajsko stranjo. FOTO: Vatican Media

Začasni sporazum znova podaljšan

Vatikan je torej znova za dve leti podaljšal sporni tajni sporazum z Ljudsko republiko Kitajsko, ki omogoča imenovanje škofov z obojestranskim soglasjem. Iz Vatikana ob koncu tedna niso sporočili, ali je bilo besedilo sporazuma pred podaljšanjem veljavnosti kakor koli spremenjeno. Vatikan je pripravljen na »spoštljiv in konstruktiven dialog s kitajsko stranjo za plodno izvajanje omenjenega sporazuma in nadaljnji razvoj dvostranskih odnosov s ciljem spodbujanja poslanstva Katoliške cerkve in blaginje kitajskega ljudstva,« je zapisano v izjavi za javnost, ki jo je Sveti sedež posredoval tudi v kitajščini.

Sporazum med Svetim sedežem in Kitajsko, katerega besedilo je še vedno zaupne narave, je deležen številnih kritik, češ da ne prispeva k izboljšanju življenja kitajskih katoličanov.

V letošnjem septembru je vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin na italijanski televiziji povedal, da je vatikanska delegacija odpotovala na Kitajsko na pogovore. V oddaji je priznal, da je pred njimi »veliko težav« in še »dolga pot«, pred tem pa je govoril o morebitni razjasnitvi in prilagoditvi različnih točk sporazuma. Vatikanski »zunanji minister« nadškof Paul Gallagher je dosedanje rezultate sporazuma označil za »ne posebej prepričljive«.

Začasni sporazum, ki je začel veljati oktobra 2018, je bil leta 2020 prvič podaljšan za dve leti. Odtlej so kitajske oblasti in papež potrdili le nekaj škofovskih imenovanj. Sporazum, katerega besedilo je še vedno zaupne narave, je bil deležen številnih kritik, češ da ne prispeva k izboljšanju življenja kitajskih katoličanov, pripadniki t. i. podzemne Cerkve, ki ni pod nadzorom Pekinga, pa so še bolj odrinjeni na rob družbe.