Po mnenju Mednarodnega združenja za človekove pravice Komunistična partija Kitajske povečuje pritisk na vernike v kitajskih podzemnih cerkvah, poroča avstrijski Kathpress. Kot pojasnjujejo, Komunistična partija »Kitajsko vodi in nadzoruje na totalitaren način, kar še posebej vpliva na vernike«. Namen t. i. sinizacije, ki jo izvajajo v državi, je uskladiti vse verske skupnosti.

Kot trdijo borci za človekove pravice, »se tega zavedajo tudi v Vatikanu«, zato odločno kritizirajo tajni sporazum med Kitajsko in Svetim sedežem o imenovanju škofov, ki velja od leta 2018. Pričakovati je bilo, da kitajska komunistična partija dolgoročno ne bo izpolnjevala obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma, pojasnjujejo pri omenjenem združenju.

Katoličani, ki so kritični do Komunistične partije, so izpostavljeni tudi pritiskom škofov, ki so blizu Komunistični partiji in ki postavljajo enotnost nad svobodo vere.

Premestitev škofa brez potrditve Vatikana

Pred tednom dni je v svet znova prišla vest, da je Kitajska Vatikan očitno obšla z nepotrjeno premestitvijo škofa. Po besedah vatikanskega tiskovnega predstavnika Mattea Brunija je vlada v Pekingu škofa Haimena, Shena Bina, premestila v Šanghaj brez predhodnega posvetovanja s Svetim sedežem.

Šanghaj je na Kitajskem simbolično zelo pomemben škofijski sedež. Škof Ignacij Kung Pin-Mei, ki je bil pozneje povišan v kardinala, je to škofijo vodil od leta 1950 do svoje smrti v ameriškem izgnanstvu 12. marca 2000. Potem ko so ga komunistični oblastniki leta 1955 zaprli, je moral v zaporu preživeti 33 let. Z vatikanskega vidika je škofovsko mesto v Šanghaju že dolgo veljalo za izpraznjeno.

Po navedbah združenja za človekove pravice omenjeni kitajski škof, ki je »zvest Komunistični partiji in državi«, trenutno izvaja pritisk na tamkajšnje katoličane. Škof Joseph Han Zhi-hai iz Lanzhoua v pokrajini Gansu je nedavno zahteval, da se katoliški duhovniki na Kitajskem registrirajo ter s tem pripomorejo k zaključku razkola med državno priznanimi in podzemnimi cerkvami. Po mnenju aktivistov za človekove pravice so zdaj »katoličani, ki so kritični do Komunistične partije, izpostavljeni tudi pritiskom škofov, ki so blizu KP in ki postavljajo enotnost nad svobodo vere«.

Cerkev v Hongkongu. FOTO: Vatican Media

Škof Hongkonga na obisku v Pekingu

Škof Hongkonga Stephen Chow Sau-yan pa je včeraj na povabilo krajevnega škofa Josepha Li Shana prispel na petdnevni obisk v kitajsko prestolnico Peking. 63-letnega škofa Chowa, ki je škof Hongkonga od konca leta 2021, spremljajo pomožni škof Joseph Ha, generalni vikar Peter Choy in škofov osebni tajnik. Poleg srečanja z nadškofom Lijem se bo hongkonška delegacija sestala tudi z drugimi krajevnimi škofi, duhovniki in laiki ter obiskala nacionalno bogoslovno semenišče v Pekingu. Škof Chow naj bi obhajal sveto mašo v stolnici Brezmadežnega spočetja, v načrtu je tudi obisk groba italijanskega jezuitskega misijonarja Mattea Riccija (1552-1610) na pokopališču Zhalan Mudi.

Škofija Hongkong je povabilo katoliške skupnosti v Pekingu sprejela »v duhu bratstva v Kristusu«.

Kot je zapisano na škofijski spletni strani, ta obisk »poudarja poslanstvo hongkonške škofije kot mostu ter bo spodbujal stike in izmenjave med obema stranema za krepitev razumevanja«. Škofija Hongkong je povabilo katoliške skupnosti v Pekingu sprejela »v duhu bratstva v Kristusu«. Škof Chow Sau-yan »prosi svoje brate, sestre in prijatelje v Kristusu, naj molijo za uspeh obiska«.

»Premiera«

To je prvi obisk hongkonškega škofa v kitajski prestolnici v zadnjih treh desetletjih. Papež Janez Pavel II. je leta 1997 zapisal, da je katoliška skupnost v Hongkongu »poklicana biti 'mesto na gori' in 'luč sveta' sredi kitajskega naroda« (prim. Mt 5, 14). Peking je pred nekaj meseci ublažil stroge omejitve potovanj, uvedene zaradi koronaepidemije.

Sveti sedež in Ljudska republika Kitajska ne vzdržujeta diplomatskih odnosov, pred skoraj petimi leti pa sta se podpisala začasni sporazum o imenovanju škofov, ki je bil doslej podaljšan vsaki dve leti. Papež Frančišek je že večkrat izrazil upanje, da bi nekoč obiskal Peking.

Katoliška cerkev v Hongkongu je v izredno težkem položaju, ker režim v Pekingu vse bolj zatira tamkajšnje demokratično gibanje in ga usklajuje s političnim sistemom preostale Ljudske republike.

Dve skupini kitajskih katoličanov

V kitajskem katolištvu obstajata dve skupini: poleg z režimom povezanega in državno odobrenega »patriotskega združenja«, ki mu predseduje pekinški nadškof Li, obstaja še t. i. podzemna cerkev, ki je v občestvu s papežem. Leta 2018 sta Rim in Peking podpisala začasni sporazum o postopku imenovanja škofov. Čeprav je besedilo sporazuma, ki je bil v letih 2020 in 2022 podaljšan, tajno, sodeč po vsebini pristojni kitajski državni verski organ izbere ustreznega kandidata, papež pa ga imenuje.

Katoliška cerkev na posebnem upravnem območju Hongkong je sicer v izredno težkem položaju. Ker režim v Pekingu vse bolj zatira tamkajšnje demokratično gibanje in ga usklajuje s političnim sistemom preostale Ljudske republike, so pod pritiskom tudi cerkveni predstavniki in drugi verniki, ki niso blizu kitajskim stališčem.