Brecelj med drugim opozarja, da v Slovenji paliativna medicina ni urejena tako kot bi morala biti. »Kontaktiral sem ljudi iz hospica, tudi oni so me kontaktirali, prav tako naše ljudi iz paliativne medicine, paliativna medicina ni urejena in njihovo mnenje je, dokler tega ne uredimo, ni debate o evtanaziji,« je bil neposreden Brecelj.

»Dame, ki to ponujajo, zelo hitro pridejo do zdravnika«

Spomnil je na dejstvo, da v Sloveniji ta čas približno 130 tisoč ljudi nima družinskega zdravnika. »Zdaj bomo pa ponujali evtanazijo,« pravi in dodaja: »Zdaj bom nesramen, dame, ki to ponujajo, zelo hitro pridejo do zdravnika. Kaj pa ljudje izven Ljubljane, ki nimajo zdravnika, ki ne morejo priti do oskrbe, ki jo plačujejo, čeprav celo življenje plačujejo zavarovanje, ali kdo pomisli na njih? Zdaj bomo pa ponujali evtanazijo. V Sloveniji ni prostora za debato o evtanaziji, ker imamo še toliko stvari neurejenih, začenši s paliativno medicino.«

Najprej razprava o paliativi, nato o evtanaziji

Vse razprave Brecelj vidi kot priložnost, da se začne pogovar o ureditvi paliativne medicine in kaj je treba na tem področju storiti. »Zdravniki, ki delajo na tem področju in vse osebje se zelo trudi, da bi dvignili paliativno oskrbo na višji nivo. Na Onkološkem inštitutu imamo zadeve urejene, ampak pokrijemo majhno število bolnikov. Naj bo debata o evtanaziji najprej debata o ureditvi paliativne medicine,« predlaga Brecelj.

V Sloveniji ni prostora za debato o evtanaziji, ker imamo še toliko stvari neurejenih, začenši s paliativno medicino.

Ljudi ni strah smrti, temveč umiranja

Na podlagi lastnih izkušenj pravi, da je hudo bolne rakave bolnike strah in da je ta tudi na strani svojcev. »Ljudi ni strah smrti, strah jih je umiranja. Strah jih je, da bodo ostali sami. Da ne bo nihče skrbel za njih. In tu je področje, na katerem moramo delati in tukaj ponuditi rešitve svojcem in bolnikom, ne samo bolnikom. Če rečeš svojcu, ko odpustiš bolnika: `Stali bomo za vami, če bo kaj narobe, nas pokličite, pomagali vam bomo´, jim je to dovolj. Vedo, kje je kdo, ki jim bo lahko pomagal, če bodo težave. Ponujati evtanazijo ljudem, ki odhajajo od mene, ki vedo, da umirajo, ni govora.«

»Raje vrnem licenco«

Ob koncu izjave je Brecelj podčrtal: »Raje vrnem licenco, kot da izpolnjujem ukaze ljudi, ki leta niso prijeli bolnika za roko.« Če bi se, kot predvideva predlog zakona, evtanazije na željo pacienta izvajale v zdravstvenih ustanovah, Brecelj meni, da bi ljudi v tem primeru res postalo strah: »Ko pride do diagnoze rak, se začne razmišljati o smrti. Ampak mislim, da bi ljudi postalo strah, če jim bomo zdaj namesto terapije, podpore, paliativne medicine začeli porivati evtanazijo.«