Na binkoštno nedeljo, 8. junija, popoldne, se je zbralo lepo število romarjev in domačinov pri maši v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja na Dobrovi. Mašo za pred tremi leti preminulega kardinala, drugega v slovenski zgodovini, je ob somaševanju desetih duhovnikov daroval kardinal dr. Franc Rode. Navzočim je besedo pozdrava namenil domači župnik Lojze Golob, ki je bil pobudnik te slovesnosti. Prebral je pozdravne besede Ambrožičevega naslednika kardinal Thomasa Collinsa, torontskega nadškofa, ki je bil vesel, ko je izvedel »da bo župnija počastila kardinala Alojzija Ambrožiča«. »Prepričan sem,« je zapisal v pismu, »da bi bil kardinal Ambrožič zelo zadovoljen, da se ga župnija njegovega rojstva spominja na tak način«.

Kip Alojzija Ambrožiča je blagoslovil kardinal Franc Rode (fotografije Tatjana Splichal)

Pri maši je spregovoril kardinal dr. Franc Rode. Sprehodil se je skozi njegovo življenjsko pot in posebej omenil poudarke, ki so zaznamovali škofovstvo kardinala Ambrožiča. Povedal je: »Kot nadškof in kardinal je Ambrožič postal eden vidnejših predstavnikov katoliške Cerkve v mednarodni javnosti in cenjen svetovalec raznih vatikanskih dikasterijev. Dvakrat je sodeloval na škofovski sinodi in bil svetovalec Svetemu sedežu v gospodarskih zadevah. Izreden, edinstven trenutek njegovega škofovanja v Torontu je bilo Svetovno srečanje mladih leta 2002, srečanje, ki si ga je srčno želel in skrbno pripravil. /…/ Ob dopolnjenem 75. letu se je odpovedal škofiji in papež Benedikt XVI. je njegovo odpoved sprejel leto kasneje. V tem času so se že pojavljala znamenja bolezni. Kljub temu je še enkrat obiskal Slovenijo in domačo župnijo. Ko sem ga leta 2011, tri mesece pred smrtjo, obiskal v domu ostarelih v Torontu, me ni več spoznal. Po dolgi bolezni je v popoldanskih urah dne 26. avgusta 2011 mirno zaspal v Gospodu. Njegova smrt je močno pretresla kanadsko javnost. /…/ 'Kanadčan s slovenskim srcem, ki ni nikoli skrival svojih slovenskih korenin in svoje zgodovine begunca,' je ob njegovi smrti zapisal vatikanski list Osservatore Romano.«

Kardinal Rode je nato spomnil na Ambrožičevo slovenstvo in narodni ponos. Omenil. Je čas osamosvajanja Slovenije: »Njegovo slovensko srce je posebno močno bilo v dnevih slovenskega osamosvajanja leta 1991. Kako dramatično je doživljal te slavne trenutke naše zgodovine, pričuje pismo, ki ga je pisal tedanjemu ljubljanskemu nadškofu Šuštarju 13. julija tistega leta: 'Dragi Lojze, pišem Ti, ker Te osebno poznam. Toda to pismo, kratko in morda angleško hladno, je namenjeno vsem, ki imate breme odločanja v teh težkih dnevih. (...) Kako lepo je bilo, ob vsem vašem trpljenju in negotovosti, biti Slovenec v teh dnevih. Dobili ste politično in vojaško bitko, zmagali ste pa na še odločilnejši fronti, namreč na fronti javnih občil in svetovnega političnega mnenja. Prvič v vsej moderni zgodovini je Slovenija kot Slovenija prihajala na prve strani svetovnih dnevnikov in v prve minute televizijskih poročil dan za dnem, teden za tednom. Vaš odpor, vaš pogum, vaša pamet in spretnost, vaše gentlemenstvo je nekaj čudovitega. Naj se vam kot emigrant iz srca zahvalim – to, kar ste vi, me afirmira v novi domovini. Sam sem napravil, kar sem pač mogel: pisal sem predsedniku kanadske zvezne vlade, govoril z javnimi občili, poskrbel za izjavo kanadske in ameriške škofovske konference. Slovenci v Kanadi in Torontu pomagajo stari domovini z vso vdanostjo in iznajdljivostjo. Toda glavno delo ste in boste opravili vi, Slovenci v domovini. Naj vam s solzami v očeh povem, kako ponosen sem, da sem Slovenec.«

Kardinal Rode je zaključil svoj nagovor: »Tak je bil kardinal Ambrožič. Klen značaj, mož vere in zvestobe Cerkvi, skrben pastir svoje črede, Kanadčan po kulturi, Slovenec po srcu. Francoski slikar Georges Braque je nekje zapisal: »Narod je velik po tem, kar daje drugim narodom.« S kardinalom Ambrožičem smo svetu in Cerkvi dali izjemnega človeka in kristjana, ki nam je v čast. Naj nam bo tudi v zgled.«

Po maši je bila akademija na prostoru pred cerkvijo, kjer stoji tudi spomenik, ki ga je kardinal odkril in blagoslovil. Pri akademiji so sodelovali godba na pihala Dobrova - Polhov Gradec, fantovski zbor Dolomiti. Domačin Robi Kržič je vse povedel skozi kardinalovo življenje. Vse je nagovoril tudi predsednik domače KS Marjan Pograjc. Na koncu pa je spregovoril župnik Alojzij Golob, ki se je zahvalil umetniku Mirsadu Begiču in ga povabil, naj pove, kako je doživljal ustvarjanje impozantnega doprsnega kipa. Kot je dejal, »izhodiščni poudarek portreta temelji na slikoviti izraznosti in prodornosti njegovega pogleda, poglobljenega pod intelektualnim čelom in nakazanimi očali, kar meri na njegovo odločnost in gorečnost.« Po drugi strani pa, po Begičevih besedah, »značilni nasmešek vnaša v fiziognomijo človečnost in milino«. Kip, ki je umeščen na zahodni vogal župnijskega doma in gleda proti domači cerkvi, bo odslej pozdravljal romarje in obiskovalce ter jih spominjal na velikega dobrovskega rojaka.