Kijevski višji nadškof Ševčuk: »Nimamo druge izbire kakor upor«
Kijevski višji nadškof Ševčuk: »Nimamo druge izbire kakor upor«
Kot je cerkveni dostojanstvenik pojasnil v pogovoru za avstrijski Kathpress, brez spremembe režima v Moskvi trenutno ni videti, da bi bila prava pogajanja mogoča: »Če Ukrajina sploh ne sme obstajati, s kom naj se Rusija pogaja?« Zato Ukrajina ne sme kapitulirati, ampak mora ostati trdna, če želi še naprej obstajati kot država in narod: »Kako dolgo se bomo morali upirati, ne vemo, vendar nimamo druge izbire.«
Višji nadškof Ševčuk opozarja na velikanski val sekularizacije, ki ga je sprožila Ruska pravoslavna cerkev.
Ukrajinski cerkveni voditelj je znova izrekel ostro kritiko moskovskemu patriarhatu in patriarhu Kirilu I. Višji nadškof Ševčuk je Kirilovo ideologijo primerjal z ideologijo teroristične milice Islamska država in opozoril na velikanski val sekularizacije, ki ga je sprožila Ruska pravoslavna cerkev.
Dejstvo, da Ukrajina sploh še obstaja, po besedah kijevskega višjega nadškofa meji na čudež. V državo je vdrla ogromna vojska in »dejstvo, da smo se uspeli uspešno upreti, se nam zdi pravi čudež, ki ga ni mogoče pojasniti samo s človeškimi izračuni«. Čudež je tudi to, da je sam še vedno živ. Rusko vojsko je bilo mogoče ustaviti le 20 kilometrov od središča Kijeva, infiltrirane skupine komandosov pa so se prebijale vse do grško-katoliške stolnice. »Napad je bil zelo dobro pripravljen,« je dejal višji nadškof Ševčuk.
Vojna bo trajala še dolgo
Glede nedavnih vojaških uspehov Ukrajine je cerkveni dostojanstvenik previdno optimističen: »Priča smo dejstvu, da veliki mit o nepremagljivi ruski vojski propada.« Ukrajinski vojaki so mu povedali, kako se zavedajo, da so tudi ruski vojaki le ljudje in da ima Ukrajina možnost, da se tej vojski upre. Vendar je Ševčuk posvaril pred evforijo: »Nisem vojaški strokovnjak in o tem vem zelo malo. Vendar moramo ohraniti trezno glavo in razumeti, da se ta vojna ne bo končala v bližnji prihodnosti … Če želimo preživeti, nimamo druge izbire kot upor.«
Vsak dan molimo za mir. Toda ruska stran uporablja besedo mir v smislu, ki bi za nas pomenil, da smo poraženi in prepuščeni na milost in nemilost agresorju, v dobrem in slabem.
Na vprašanje o morebitnih pogajanjih ali mirovnih pogovorih med Ukrajino in Rusijo višji nadškof odgovarja: »Vsak dan molimo za mir. Toda ruska stran uporablja besedo mir v smislu, ki bi za nas pomenil, da smo poraženi in prepuščeni na milost in nemilost agresorju, v dobrem in slabem.« Takšna razlaga besede mir se je začela že med rusko vojno proti Gruziji leta 2008. Takrat so se uporabljale formule, kot sta »zavezanost miru« in »vsiljevanje miru«. To pomeni predajo.
Rusija Ukrajine ne priznava kot subjekta dialoga. Ruski predsednik je večkrat dejal, da ukrajinska država nima pravice do obstoja. Za Putina mir pomeni pomiritev kolonije. Ševčuk: »Rusija vodi kolonialno vojno na ozemlju Ukrajine. Zanika obstoj ukrajinskega naroda z lastnim jezikom, kulturo, zgodovino in cerkvijo.«
Veličina ne pomeni nezmotljivosti, temveč sposobnost popravljanja, priznavanja napak.
Zdaj se že vsi v Rusiji zavedajo, da je bila invazija napaka, celo najvišji predstavniki. Toda močnejši želijo le ohraniti svoj obraz, namesto da bi resno premislili, kako se rešiti iz neskončne logike vojne. Mit o »veliki, sveti Rusiji« pa še vedno obstaja. Toda veličina ne pomeni nezmotljivosti, temveč po besedah višjega nadškofa »sposobnost popravljanja, priznavanja napak«.
Toda Rusija iz preteklosti ne obstaja več. Ves svet se sprašuje, kako je mogoče, da tako velik narod ustvarja množična grobišča po vsej Ukrajini, tako nadškof Ševčuk: »Danes so v Rusiji na oblasti zločinci.«
Na kocki verodostojnost krščanskega sporočila
Ob pogledu na pravoslavje v Rusiji je višji nadškof opozoril na nevarnost za celotno krščanstvo. Dejstvo, da se Pravoslavna cerkev v Rusiji pusti na tak način instrumentalizirati politiki in opravičuje vojno, »lahko postane smrtna nevarnost za moralno avtoriteto Cerkve. Na kocki je verodostojnost krščanskega sporočila v današnjem svetu.«
Ideologija Ruske pravoslavne cerkve ali »ruskega sveta« ima jasne vzporednice z Islamsko državo. V obeh primerih sta vojna in nasilje upravičena z verskimi argumenti; celotna zahodna civilizacija je pripisana Antikristu in obtožena najvišje nemoralnosti; v obrambo lastne čistosti pred zahodno nemoralnostjo pa je treba žrtvovati lastno življenje - z obljubo popolnega odpuščanja vseh grehov in večnega življenja. Višji nadškof Ševčuk: »Zelo cenim tiste muslimanske imame, ki so zavrnili ideologijo Islamske države kot napačno razlago Korana. Ali imamo kot kristjani enak pogum, da zavrnemo škandalozno napačno razlago evangelija Jezusa Kristusa?« - Vsaj v Ukrajini vse Cerkve zagotovo prepoznajo to nevarnost.
Grozeči val sekularizacije zdaj ne prihaja z nemoralnega Zahoda, temveč z duhovno opustošenega Vzhoda.
Toda kijevski višji nadškof se boji velikega vala sekularizacije ne le v Rusiji, ampak tudi v Ukrajini. Pravoslavni Ukrajinci se borijo proti ruski vojski in vidijo, kako na drugi strani ruski pravoslavni duhovniki to vojsko spodbujajo k pobijanju Ukrajincev. Mnogi Ukrajinci se zato odvračajo od Cerkve. Po Ševčukovih besedah zdaj »grozeči val sekularizacije ne prihaja z nemoralnega Zahoda, temveč z duhovno opustošenega Vzhoda«.
»Ali je sprava mogoča?«
Pot do sprave, ki je pravzaprav osrednji del krščanskega sporočila, je še dolga, je stvaren kijevski višji nadškof. »Kot kristjani oznanjamo spravo, toda kot kristjan in škof sredi vojne sprašujem Boga in sebe: ali je sprava v teh okoliščinah mogoča? Danes je v Ukrajini toliko ran. Najgloblje je sovraštvo med Rusi in Ukrajinci, ki ga je povzročila ta agresija.«
Vojne zločine je treba jasno poimenovati, jih razkriti in krivce kaznovati. V nasprotnem primeru bi se takšni zločini lahko ponovili tudi v drugih krajih.
Najprej je treba ustaviti ubijanje in znova vzpostaviti pravičnost. To vključuje odškodnino Rusije za obnovo Ukrajine. Vojne zločine je treba jasno poimenovati, jih razkriti in krivce kaznovati. V nasprotnem primeru bi se takšni zločini lahko ponovili tudi v drugih krajih, opozarja višji nadškof. Šele potem se bomo lahko »srečali in skupaj molili na grobovih umorjenih«.
Na vprašanje o papežu Frančišku je višji nadškof Ševčuk pojasnil, da papež še naprej verjame v možnost posredovanja med Rusijo in Ukrajino, pa tudi to, da bi neposredni pogovori s Putinom lahko spremenili razmere. Toda: doslej papežu ta možnost ni bila dana. Tudi video pogovor s patriarhom Kirilom ni prinesel nobenih rezultatov. Po Ševčukovih besedah ni bil kriv sam pogovor in papeževo prizadevanje za dialog, temveč dejstvo, da je pogovor pozneje instrumentaliziral moskovski patriarhat in da vatikanska komunikacijska strategija na to ni bila pripravljena. V Ukrajini pa je sveti oče vedno dobrodošel, je pogovor sklenil kijevski višji nadškof.