Spominsko ploščo sta odkrila župan Anton Leskovar in Veronika Haring iz društva Mostovi iz Maribora. FOTO: Ivo Žajdela

Pomembno prireditev je organizirala Zgodovinska sekcija Matej Slekovec, ki deluje v okviru DPD Svoboda Kidričevo, ob sodelovanju župnije Sveti Lovrenc na Dravskem polju (župnik Karel Pavlič), ki je na občino vložila vlogo za postavitev spominske plošče.

Spominska plošča v spomin na trpljenje v komunističnem koncentracijskem taborišču Šterntal (Kidričevo). FOTO: Ivo Žajdela

Pomen postavitve spominske plošče

V Strnišču, po vojni preimenovanem v Kidričevo – po komunističnem totalitaristu Borisu Kidriču, odgovornem za desetine tisočev ubitih in za uničenje Slovenije – je bilo po obsegu in številu zapornikov največje komunistično koncentracijsko taborišče v Sloveniji. Zgodovina taboriščnih stavb (barak) sega od obdobja cesarice Marije Terezije naprej. Pomembno vlogo je odigralo med prvo svetovno vojno in po njej. Med drugo svetovno vojno so imeli Nemci tu delovno taborišče, po vojni pa so ga komunisti uporabili za internacijo Nemcev, Madžarov in tudi Slovencev. Razmere so bile izjemno krute (mučenja, posilstva, bolezni), zato so ga morali avgusta 1945 zapreti. Leta 1949 je tu imela taborišče nekaj časa Udba.

Čeprav tu deluje močna skupina ljubiteljev zgodovine in je župan iz vrst SDS, okolje ni naklonjeno demokratičnim spremembam, zato je postavitev spominske plošče za trpljenje, mučenja, smrti in umore v tem kraju toliko pomembnejša.

Govornik je bil dr. Ivan Štuhec. FOTO: Ivo Žajdela

Lažejo, se sprenevedajo in potvarjajo zgodovino

Slavnostni nagovor je imel dr. Ivan Štuhec, ki je uvodoma spomnil, da smo se zbrali na enem od preštevilnih krajev na slovenski zemlji, ki pod sabo še vedno skriva nešteto nikoli obsojenih in nedolžnih žrtev komunistične revolucije med in po drugi svetovni vojni.

Jasno je dejal, da kdor danes po več kot osmih desetletjih začetka druge svetovne vojne zanika, da so komunisti okupacijo in osvoboditev od okupatorja izkoristili za svoje revolucionarne namene, debelo laže, se spreneveda in potvarja zgodovino in njena dejstva. Vse to se v naši državi dogaja še vedno pod krinko in s ciljem, da se mladim dopoveduje, kako je jugoslovanski in slovenski komunizem bil drugačen in s človeškim obrazom, ki ga še vedno pooseblja zadnji predsednik Komunistične partije Slovenije, tovariš in gospod Milan Kučan. V tem je tudi tisti skriti razlog, zakaj slovenski parlament vse do danes ni ratificiral deklaracije Evropskega parlamenta o treh totalitarizmih.

Govornik dr. Ivan Štuhec in publika. FOTO: Ivo Žajdela

Komunistična taborišča v ničemer niso zaostajala za nacističnimi

Spomnil je, da v slovenskem prostoru za razliko od večine drugih nekdanjih komunističnih držav želi del zgodovinopisja in politike uveljaviti tezo, da so se slovenski komunisti v okviru OF borili proti okupatorju in da je po vojni šlo za napake zmagovalcev, ki so dejansko že pripravili teren za kasnejšo slovensko osamosvojitev in lastno državo. »Ostanki komunističnih koncentracijskih taborišč, ki v ničemer niso zaostajala za nacističnimi, številni odkriti in še neodkriti grobovi preprosto pobitih političnih nasprotnikov brez slehernega sodnega procesa postavljajo na laž tiste, ki bi radi za vsako ceno in za ceno ponarejanja zgodovine uveljavili stališče narodnoosvobodilne kontinuitete od druge svetovne vojne do osamosvojitvene vojne. Te vrste perverzije zgodovine ne srečamo nikjer drugod, samo še v Putinovi Rusiji. V obeh primerih, še vedno politiko in marsikateri državni podsistem, predvsem pravosodje in medije, obvladujejo nekdanji Oznovci ali Udbovci. Kdor tega dejstva ne upošteva, v tej državi ne razume ničesar.«

Veronika Haring iz društva Mostovi iz Maribora je položila venec in prižgala svečo. FOTO: Ivo Žajdela

Ostanki totalitarnih komponent ostajajo

Govornik je izpostavil, da na žalost ostanki totalitarnih komponent ostajajo prisotni v slovenski družbi vse do danes. »Res nimamo več centralno planiranega gospodarstva, imamo pa novo levičarsko gospodarsko oligarhijo, ki se je okoristila v času tranzicije z družbenim kapitalom. Zaradi vstopa v Nato ni popolne politične kontrole nad oboroženimi silami, za to pa si novi ideologi prizadevajo, kako bi nas spravili iz Nata. Monopol nad velikim deležem sredstev komuniciranja je ostal in se v zadnjih desetih letih še okrepil. Kaj se dogaja s slovenskimi tajnimi službami, težko sodim, ker gre za sistem, ki je v bistvu nam državljanom prikrit, v imenu državne tajne. Vsekakor pa so bivši tajni agenti v tesni povezavi z bivšimi predstavniki komunistične partije odigrali ključno vlogo pri aferah, katerih cilj je bil ustvarjanje sodobnih sovražnikov in diskreditacija osamosvojiteljev. Med slednje še vedno spada Katoliška Cerkev.«

Nagovor župana Antona Leskovarja. FOTO: Ivo Žajdela

Branjenja starega totalitarnega sistema

Spomnil je, da je množično politično partijo zamenjal sistem ustvarjanja strank za enkratno mandatno potrebo, katerih skupna ideologija je branjenje starega totalitarnega sistema. »Končno pa tudi sodobna nova levica zagovarja ideologijo, ki ljudem obeta idealno družbo, katere nosilci bodo postale nevladne organizacije, ki so stopile na mesto partije. K domišljeni ideologiji namreč spada zahteva po »odpravi obstoječe družbene ureditve in po vzpostavitvi nove, v vseh ozirih najboljše družbe«. Natanko to je cilj nove levice in njenih nevladnih satelitov z 8. marcem na čelu, ki so v sedanji politični konstelaciji edini in najmočnejši nosilci nove ideologije. Če k temu dodamo še oslabitev družine in monopol nad šolstvom ter mediji, nam mora biti popolnoma jasno, da obstajajo resni elementi, ki slovensko družbo potiskajo nazaj v totalitarne vode.«

Nagovor Janeza Janžekoviča, zgodovinarja, ki je precej raziskoval taborišče Šterntal. FOTO: Ivo Žajdela

Od totalitarnih preteklih zablod v smer počlovečenja družbe

Štuhec je dejal, da je dejanje organizatorjev prireditve »korak v nasprotno smer, od totalitarnih preteklih zablod v smeri počlovečenja družbe in skrbi ter sočutja do tistih posameznikov, ki so bili in na žalost še vedno ostajajo žrtve totalitarizmov vseh ideoloških barv, ki so sicer idejno različni, v stvarnosti pa popolnoma enaki. Če ne bi bilo tako, bi komunisti nikoli ne spremenili nemškega taborišča v svojega. Za to je besedilo te spominske plošče na tem mestu zgodovinsko točno: žrtvam medvojnega nacističnega in povojnega komunističnega nasilja. Saj se v naših krajih medvojno komunistično nasilje ni moglo razviti tako kot na zahodu Slovenije, ker tega pač nacistični totalitarni red in njihova vojska nista dovolila.«

Besedilo v wordu: govor Ivan Štuhec

Nastopala sta dva zbora, komorni zbor Hugo Wolf iz Maribora je pel pesmi v nemščini. FOTO: Ivo Žajdela

Ploščo je blagoslovil mariborski nadškof Alojzij Cvikl

Spominsko ploščo je blagoslovil mariborski nadškof Alojzij Cvikl. K mikrofonu sto stopili številni govorci, od predstavnice in predstavnika Nemcev in Madžarov do župana Antona Leskovarja, predsednika SDS Janeza Janše, Janeza Janžekoviča, zgodovinarja, ki je precej raziskoval taborišče, odvetnika Dušana Ludvika Kolnika ter predsednika domače zgodovinske sekcije. V kulturnem programu sta pela dva zbora, eden slovenske, drugi nemške pesmi.

Med drugo svetovno vojno so imeli Nemci v Strnišču delovno taborišče, po vojni pa so ga komunisti uporabili za internacijo Nemcev, Madžarov in tudi Slovencev. Stavbo poveljstva so pozidali Nemci, takoj po vojni se je v njej ugnezdila komunistična Ozna (s fasade so odbili kljukasti križ in nanjo vzidali komunistično zvezdo). FOTO: Ivo Žajdela

1/12