Prva spominska slovesnost za Slovence, ki so jih ubili komunisti od leta 1941 naprej, je bila na Trgu republike v Ljubljani lansko leto. Tako rekoč hkrati z njo jo je levičarska vlada Roberta Goloba ukinila. Meni, da javni spomin na največji (genocidni) zločin nad Slovenci v naši zgodovini ni primeren.

Ker pa je bila Slovenija leta 1990 vsaj načeloma demokratizirana, nam spomina, tudi javnega, ne more nihče prepovedati, še najmanj »politični« nasledniki komunistov. Tudi letos, v četrtek, 16. maja, je bil spominski dan tik ob dveh velikih »spomenikih« komunizma. Ob kolosu spomenika revolucije in ob »spomeniku« Edvarda Kardelja, največjega zločinca v slovenski zgodovini.

Spomin na ubite smo pod skupnim naslovom Ker smo ljudje obudili z molitvijo, z branjem njihovih imen, s prižiganjem sveč, s cvetjem z njihovih domačih travnikov, položenim pred farne spominske križe, z umetniško besedo in glasbo.

V spomin in opomin

»Naše in življenje...