Prvo berilo: Tudi na pogane se je razlila milost Svetega Duha, Apd 10,25–26.34–35.44–48; Ps 98;
drugo berilo: Bog je ljubezen, 1 Jn 4,7–10 

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 15, 9–17)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni! Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni.
To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno. To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam. Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj!«

Video razlaga za otroke

Naj ljubezen odloča

Piše: Simon Potnik

Prejšnjo nedeljo smo vstopali v povezanost z Jezusom, s primerjavo trte in mladike, danes pa odkrivamo planetarij Življenja. Kot otroci opazujemo zvezde in se čudimo, da je svet okrogel, da okoli nas plešejo zvezde in sonce in luna in utrinki. Potem počasi spoznavamo, da je stvar malo bolj zapletena in da se zemlja menda res vrti, vrti pa se tudi okoli sonca, ki pa se menda tudi vrti po osončju znotraj galaksije, ki pa se tudi vrti znotraj celotnega kozmosa, ki mimogrede še vedno raste in se širi in … Če to ni trenutek, da se ustavim, snamem pokrivalo in priznam: »Neverjetno je, Gospod, vse to. Neverjetno.« No, vse to je le skica, osnutek tega, v kar nas vabi Jezus v današnjem evangeliju – njegov planetarij življenja je Ljubezen.

Pa naj deluje v svoji vzgoji še tako strog in dosleden, ni mogoče, da bi ne opazili ljubezni, ki je njegov podpis.

V samo nekaj vrsticah današnjega evangelija se Jezus kar desetkrat sklicuje na ljubezen in jo tudi zapoveduje. Zapoved ljubezni? To bi bilo res kruto, če prej na sebi ne bi okusili njegove ljubezni. Nismo več služabniki, nismo podnajemniki, nismo naključja, prijatelji smo Božji, dediči in ljubljeni. Kako dragoceno je, ko začutimo, da nas nekdo razume, da nas sprejema, da nas podpira, kaj šele, da nas ljubi! In tu imamo res razsipnega Boga. Troši ljubezen in jo deli, širi in jo množi. Pa naj deluje v svoji vzgoji še tako strog in dosleden, ni mogoče, da bi ne opazili ljubezni, ki je njegov podpis. Zato ni čudno, da tako noro čuva življenje, ki je vendar vedno znova sad ljubezni. Objema vesele in ranjene, nerojene in odrinjene, srečne in krivične. Ni meja in ni obraza, ni srca, ki bi ne bilo ljubljeno.

Vedno unikatna

Izmed vseh pravil in zapovedi je Jezus izbral tisto, ki nam je najbolj pisana na kožo, dejansko v srce. Imejmo se radi. In pokažimo to ljubezen. Sam Bog se je vnaprej odločil, da smo njegovi, da nas ljubi, da v celotnem kozmosu prav nas imenuje prijatelje. Ob vseh presenečenih angelih se iz tega prijateljstva rojeva neskončna rodovitnost: Oče vam bo dal, karkoli ga boste prosili, seveda v mojem imenu. Ampak ne pozabite, gonilo in merilo je prava ljubezen med vami.

Enim ljubeznim se samo reče ljubezen, ene so narejene serijsko, Božja pa je delana ročno, po meri, in v to smo vabljeni. Ljubezen je vedno unikatna, edinstvena.

Enim ljubeznim se samo reče ljubezen, ene so narejene serijsko, Božja pa je delana ročno, po meri, in v to smo vabljeni.

Vsaj za teden, ki je pred nami, poskušajmo nepredstavljivo: dajmo ljubezni možnost, da odloča. Naj ljubezen vpliva na to, kako se obnašamo za volanom in pri nakupih, pri pouku in doma, v službi in na treningu, no, tudi pri molitvi in pri maši, seveda. Cilj? Da bi se ljubili, kot nas ljubi On. Poskusimo ta teden in nadaljujmo – razen če imamo kakšen boljši predlog.