V Sloveniji je Guy Consolmagno, jezuitski brat in direktor Vatikanskega observatorija. Doktor planetologije je v torek, 22. novembra, kot gost založbe Družina na Slovenskem knjižnem sejmu spregovoril o odnosu med znanostjo in vero, o Galileju Galileju, o velikem poku in koncu sveta. Pa seveda o Nezemljanih. 

Pogovor je potekal s pomočjo prevajalca (levo), v sredini Guy Consolmagno. Voditeljica je bila Mojca Purger.

Znanost ali vera, oboje ali ne eno ne drugo?

Pogovor se je pričel z vprašanjem o odnosu med znanostjo in vero. "Kdor potrebuje znanstvene dokaze za obstoj Boga, ima šibko vero," je povedal Consolmagno. Odnos med znanostjo in vero ni protisloven, je povedal, saj mora vsak znanstvenik najprej verjeti, da vesolje sploh obstaja, da ni vse le plod njegove domišljije. Da lahko delaš v znanosti, moraš imeti vero, je prepričan. 

Dotaknili so se krize zaupanja v znanost - ne zaupamo cepivom, na spletu je veliko dokazov, da je Zemlja ploščata, dvomimo v lasten prispevek h globalnemu segrevanju ... Consolmagno je povedal, da je tudi sam opazil ta trend. Pripisuje ga k temu, da ljudje potrebujemo gotovost v življenju, že otroci imajo radi dejstva. Znanost pa se kdaj tudi zmoti. Kot piše v knjigi, se je npr. zmotila pri razglasitvi Plutona za planet, pa je kasneje to razveljavila in spravila v stisko številne. "Moramo si dovoliti, da se kdaj tudi zmotimo. Če bomo priznali, da smo se motili, bomo lažje odpustili napake tudi drugim. V krščanskem svetu imamo za to, da se pokesamo za svoje napake, spoved, ki je celo zakrament," je dejal. 

Med stvarjenjem in velikim pokom

Na vprašanje o stvarjenju sveta, kako se je zgodilo: ali tako kot ga opisuje Sveto pismo ali tako, kot menijo danes znanstveniki - z velikim pokom, je odgovoril: "Vera mi pove, da je vesolje ustvaril Bog, znanost pa mi pove, kako je to storil." Med znanstveniki danes velja teorija nastanka vesolja velikega poka, s katerim naj bi pred 13,8 milijardami let nastalo vesolje. Zanimivo je, da je to teorijo razvil belgijski katoliški duhovnik Georges Lemaitre, in so jo kasneje številni drugi znanstveniki potrdili. "Seveda pa ni nujno, da bodo čez tisoč let še vedno mislili tako, morda bodo našli kakšno še boljšo razlago nastanka vesolja," je izjavil Consolmagno.

Kaj je z Galilejem Galilejem?

Ker knjiga posebno poglavje posveti Galileju Galileju, ki je v nasprotju s tedanjim prepričanjem trdil, da se Zemlja vrti okoli Sonca in ne obratno, je voditeljica direktorja Vatikanskega observatorija vprašala, ali bi danes kot direktor Vatikanskega observatorija zaposlil Galileja Galileja, kar je sprožilo smeh. Consolmagno je odgovoril, da bi bila ovira ta, da Galilejo Galileji ni bil redovnik z zaobljubami čistosti, pokorščine in uboštva, da pa bi mu štel v prid dejstvo, da je potem, ko je na krivičnem sojenju dobil kazen, to kazen tudi upošteval. Dejal je tudi, da je bil Galilejo Galileji vse svoje življenje zvest katoličan, dve njegovi hčerki sta postali celo redovnici - a morda le zato, da njunemu očetu ni bilo treba plačati dote. 

Guy Consolmagno: "Moramo si dovoliti tudi napake." FOTO: Siniša Kanižaj

Zakaj nas konec sveta tako vznemirja?

Spregovorili so tudi o koncu sveta. Astronomi napovedujejo, da bi človeštvo lahko uničil kakšen velik asteroid, kakršen je pred 60 milijoni let povzročil izumrje dinozavrov. V knjigi Ali bi krstili Nezemljana? avtorja Consolmagno in Mueller pišeta tudi o dejstvu, da bo Sonce nekoč prenehalo oddajati toploto in bo »požrlo« Zemljo v fazi rdeče velikanke oz. umirajoče zvezde. Consolmagno je povedal, da ljudi sicer močno vznemirja lastna minljivost, pa tudi minljivost sveta kot takega. A sam se ne boji konca. "Sem velik navdušenec nad znanstveno fantastiko, a pogosto tam pisatelji pišejo serije. Pri sedmem ali osmem romanu si že zaželim, da bi se zadeva zaključila." Tako se mu zdi, da je tudi naša minljivost nekaj, kar daje našemu obstoju posebno vrednost. "Kar pa nikoli ne bo minilo, je to, da smo obstajali. Bog bo vedno imel dostop do naših življenj, kot imamo mi dostop do knjige, ki smo jo že prebrali, pa je zdaj na naši polici."

Vesoljske smeti

Pogovor se je dotaknil tudi vprašanja smeti v vesolju. Kot je izpostavil, gre za trgovanje s podatki, ki jih pridobivamo iz vesolja o stanju na Zemlji. Obstaja realna nevarnost trka dveh satelitov, ki lahko s svojimi črepinjami povzročita popolno zmedo in ugasnitev nekaterih pomembnih funkcij, kot je na primer sistem GPS. "Trenutno ni nikogar, ki bi bil pristojen za ureditev in regulacijo vesolja. Bojim se, da bo moralo priti do katastrofe, da se bodo odgovorni končno usedli za mizo in se dogovorili, kaj je še v redu in kaj ni," je dejal.

Sledila so še vprašanja obiskovalcev, ki so se vrtela okrog obstoja Nezemljanov. Guy Consolmagno je podal nekaj zelo jasnih odgovorov, glede drugih zadev pa je odgovoril preprosto: "Kupite knjigo in preberite!"

Knjigo lahko kupite na Družinini stojnici na Slovenskem knjižnem sejmu, v Družininih knjigarnah ali jo naročite po spletu.