»Kdor med prazniki poskusi devet različnih poprtnikov, bo zdrav vse leto«
»Kdor med prazniki poskusi devet različnih poprtnikov, bo zdrav vse leto«
Poprtnik, boljši božični kruh, je bil nekoč del praznično pogrnjene mize. Ime je dobil po tem, da je bil pokrit s prtom. Po različnih koncih Slovenije so ga različno okrasili, denimo s testenimi jaslicami, ptički, kitkami, verskimi simboli, letnicami praznovanja božiča. »Kdor je med prazniki poskusil devet različnih poprtnikov, je bil zdrav vse leto ali pa ga je v naslednjem letu čakala poroka.«
Pred svetimi tremi kralji
Obredni božični kruh gospodinje pečejo v božičnem času, priprava pa izvira iz tradicije kruhov, ki so morali kot glavna obredna jed stati na mizi od božiča do svetih treh kraljev. Zdaj gospodinje poprtnik pečejo v obliki hlebca ali v modelu s testenimi okraski iz boljšega kvašenega testa s testenimi okraski različnih oblik običajno pred svetimi tremi kralji, ponekod pa tudi za božič.
Nesnovna dediščina Slovenije
Že skoraj desetletje je priprava poprtnikov zavarovana kot nesnovna dediščina Slovenije, evidentirana v Registru nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Do lanskega februarja je bilo v registru evidentiranih 15 nosilcev izročila priprave poprtnika.
Kdo so nosilci izročila?
Poleg neformalne skupine gospodinj s Svibnega in iz okolice Radeč so to še skupine gospodinj iz velikolaških krajev in Dobrepolja, Cerknice, Žužemberka, Loške doline in Babnega polja, Loškega Potoka, Ribniške doline, Dolskega, Ivančne Gorice, Šentruperta, Sodražice, Tržišča in okolice Sevnice, Škofljice in okolice, z Blok in – od lani – z Golega.
Film o poprtniku
Nosilci izročila si prizadevajo, da bi Slovenija pripravo poprtnikov razglasila tudi za nesnovno dediščino državnega pomena in skupaj z drugimi državami sodelovala pri zavarovanju te dediščine pri Unescu. Film o poprtniku (produkcija: Zavod Parnas) si lahko ogledate TUKAJ.