Sredi oktobra je bila v Sloveniji misija Evropskega parlamenta za ugotavljanje dejstev, ki je preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji. Evropski poslanci so se pri preverjanju stanja na medijskem področju, kjer so prevladujočo podobo v mednarodnem okolju skrojile pritožbe levičarskih aktivistov o domnevnih pritiskih na medije in omejevanju svobode, srečali tudi s predstavniki iz novinarskih vrst.

Odmeven je bil zlasti nastop dr. Jožeta Možine, voditelja oddaje Intervju in avtorja dokumentarnih filmov na TV Slovenija, ki je je evropskim parlamentarcem ponudil vpogled v dejansko stanje zlasti na nacionalni televiziji. Novinarskega kolega smo prosili za objavo njegovega prispevka v Družinini mesečni prilogi Slovenski čas. Ob robu objave smo, ko še ni bila znana dejanska vsebina poročila evropske parlamentarne delegacije pod vodstvom nizozemske evropske poslanke Sophie in 't Veld izrazili dvom, ali bo Možinova poglobljena analiza kakor koli »našla pot« v zapisane ugotovitve. Naš dvom se je, žal pričakovano, izkazal za upravičenega, kar je v objavi na Twitterju te dni potrdil tudi Jože Možina, ko je ob fotografijah svojega članka v Slovenskem času zapisal: »Tu je bistvo povedanega delegaciji EP – povsem konkretno, kdo cenzurira in kdo obvladuje RTV. Pa so moje izvajanje sramotno cenzurirali/izločili v končnem poročilu lektorji @strankaSD. Naj vas bo sram @SophieintVeld. To ni Evropa ustanovnih očetov, o kateri smo sanjali demokrati!«

V nadaljevanju objavljamo uredniško nekoliko prirejen prispevek dr. Jožeta Možine.

Spoštovani, v svojem prispevku se bom osredotočil predvsem na javno televizijo, kjer delujem četrt stoletja kot novinar, štiri leta sem bil direktor, sedaj pa voditelj intervjujev ter avtor odmevnih dokumentarcev, zaradi katerih sem v tej ustanovi z več kot 2200 zaposlenimi tudi največkrat nagrajen novinar – če upoštevamo nagrade doma in v tujini.

Izhajam iz družine, ki je bila žrtev fašističnega terorja že v 30. letih prejšnjega stoletja, ko je bil ta del slovenskega ozemlja pod italijansko zasedbo. Če upoštevam še vojno in povojno obdobje, so bili moji predniki preganjani oz. zaprti s strani vseh treh totalitarizmov, fašizma, nacionalnega socializma in komunizma, oba stara očeta in oče. Tudi zato so svoboda govora, demokracija, medijski pluralizem zame najvišje postavljene norme in pogoj sožitja v družbi.

Tarča napadov in cenzorskih posegov

Sodim med tiste novinarje, ki so bili zaradi svojih oddaj pogosto tarča napadov in cenzorskih posegov. Trikrat v zadnjem obdobju so mi z javnimi zapisi grozili s smrtjo, kar je bilo predano tožilstvu, a to ni ukrepalo. Najbolj je dokumentiran primer cenzure mojega dokumentarca Zamolčani o medvojnih komunističnih zločinih, v kar je bilo vpleteno vodstvo Televizije Slovenija na pritisk nekdanjega predsednika stranke Socialnih demokratov (SD), naslednikov komunistov, Janeza Kocijančiča, ki je bil – pomislite! – takrat predsednik Programskega sveta RTV Slovenija. To stranko sedaj vodi Tanja Fajon. Takratna odgovorna urednica Tanja Starič, ki je cenzorski umik oddaje neposredno sprožila, je sedaj voditeljica večerne informativne oddaje Odmevi.

Sodim med tiste novinarje, ki so bili zaradi svojih oddaj pogosto tarča napadov in cenzorskih posegov. Trikrat v zadnjem obdobju so mi z javnimi zapisi grozili s smrtjo, kar je bilo predano tožilstvu, a to ni ukrepalo.

Več kot 20-krat so me pred vhodom v zgradbo RTV šikanirali ekstremisti z boljševističnimi simboli in transparenti za ukinitev mojih oddaj na televiziji, ovirali dostop v RTV hišo in mi tudi grozili. Vodstvo RTV ni ukrenilo ničesar, pač pa je direktorica televizije Natalija Gorščak v tistem obdobju izjavila, da bi mojo oddajo Pričevalci najraje ukinila. Tudi takratni urednik dokumentarnega programa Andraž Pöschl je na vsak način želel oddajo ukiniti kmalu po začetku predvajanja – sovpadlo je z zahtevami partizanskih veteranov, ki so zbirali podpise, da se oddaja ukine. V oddaji Pričevalci gre za ustno zgodovino – svoje spomine predvsem na vojni čas pripovedujejo različni udeleženci, tako žrtve revolucije kot partizani, interniranci …

 Del vodstva RTV je bil leta 2018 vpleten v poskus Možinove profesionalne diskreditacije zaradi intervjuja s predsednikom vladne komisije za prikrita grobišča dr. Jožetom Dežmanom, ki je navedel boleča zgodovinska dejstva o komunističnem režimu FOTO: arhiv Družine

Vloga vodstva RTV Slovenija

Del vodstva RTV je bil leta 2018 vpleten v poskus moje profesionalne diskreditacije zaradi intervjuja s predsednikom vladne komisije za prikrita grobišča dr. Jožetom Dežmanom, ki je navedel boleča zgodovinska dejstva o komunističnem režimu. Na slovenskih tleh je bilo namreč v tednih po vojni pomorjenih na desettisoče nasprotnikov komunizma, raziskovanju tega pa nasprotujejo zagovorniki bivšega režima, ki imajo še vedno dominanten vpliv na RTV. Odgovorni na Televiziji Slovenija so avgusta 2018 medijsko podprli protestni shod somišljenikov partizanskih veteranov, kjer so bile izrečene tudi grožnje, da me je treba onemogočiti, da je v mojih oddajah vse laž. No, do danes niti enega zgodovinskega dejstva nihče ni ovrgel. Takratni generalni direktor RTV Igor Kadunc in odgovorna urednica informativnega programa Manica Janežič Ambrožič sta brez vednosti avtorja intervjuja sprejela predsednika partizanskih veteranov Tita Turnška, ki je avtorja intervjuja napadal, da je vse laž. Tudi Kadunc je takrat menil, da so napake v intervjuju bile. No, do danes nobeno dejstvo ni bilo ovrženo.

Posebej sovražen do svobodnega novinarskega dela, ko to zadeva komunistične zločine, je poslanec SD Marko Koprivc, ki se ima, kot pravi, za ponosnega naslednika Zveze komunistov.

Posebej sovražen do svobodnega novinarskega dela, ko to zadeva komunistične zločine, je poslanec SD Marko Koprivc, ki se ima, kot pravi, za ponosnega naslednika Zveze komunistov – z naskokom najbolj nasilne in krvave politične grupacije v slovenski zgodovini. Leta 2018 se je kot vladni poslanec udeležil protesta levih ekstremistov proti mojim oddajam in pismo vodstvu RTV s kritiko moje oddaje je zaključil s stavkom: »Smrt fašizmu!« Gre za parolo, s katero so med drugo svetovno vojno in po njej komunistični oblastniki razlaščali, zapirali, mučili in ubijali na desettisoče tistih, ki so komunistično diktaturo zavračali. Vodstvo RTV na to ni odreagiralo. Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev na RTV Ilinka Todorovski se je vključila v linč avtorja intervjuja.

A v tem času je prišlo do razkritja, da je varuhinja pravic gledalcev Ilinka Todorovski, vpletena v pogrom proti meni, zabeležena kot tajni vir SDV – slovenske inačice tajne komunistične policije STASI. Vodstvo RTV ob tem sramotnem razkritju ni ukrepalo. Tudi sedanji predsednik Programskega sveta RTV g. Ciril Baškovič, izbran iz stranke SD, je bil celo v vodstvu komunistične stranke v času jugoslovanske diktature in je tudi naveden kot sodelavec SDV. V medijski linč lastnega sodelavca, ki ni storil nobene strokovne napake, so bili vključeni tudi posamezniki iz vodstva informativnega programa, saj so medijsko poročilo z dogodka priredili tako, da so prikrili grožnje nastopajočih in ost kritike usmerili vame, sodelavca RTV. Odgovorna urednica Ambrožičeva mi tudi ni omogočila popravka lažnivih trditev, ki so se tam pojavile. Toliko o »medijski svobodi« na RTV samo v enem primeru.

RTV Slovenija ves čas obvladujejo nekdanji komunisti

Trditve, da sedanja vladna politika jemlje kontrolo na RTV, so zelo evidentna laž. RTV ves čas dominantno obvladujejo nekdanji komunisti, sedaj Socialni demokrati. Tanja Fajon, njena sedanja predsednica, se je lani maja celo poklonila pred spomenikom Borisa Kidriča, ki je vodil komunistično vlado v času pomorov več deset tisoč ujetnikov. Mimogrede, Fajonova je za evroposlanko SD kandidirala kot dopisnica RTV iz Bruslja, potem ko je bila večkrat opozorjena, da v prispevkih za informativni program favorizira levo politično opcijo – torej tisto, za katero je potem kandidirala. Danes je glasna zagovornica neodvisnih medijev in RTV.

Dejansko pa je pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji leva struja dosegla zamenjavo urednice informativnega programa javne televizije Jadranke Rebernik, da so potem nosilne teme ključnih predvolilnih soočenj postale tiste, ki jih je v kampanji izpostavljala slovenska levica.

Trditve, da sedanja vladna politika jemlje kontrolo na RTV, so zelo evidentna laž. RTV ves čas dominantno obvladujejo nekdanji komunisti, sedaj Socialni demokrati.

Za razliko od obdobja, ko sem bil štiri leta direktor Televizije Slovenija in smo sproti poročali o vseh aferah, tudi vladnih, tudi cerkvenih, podrobno in z več aspektov, pa se informativni programi RTV sedaj dejansko izogibajo poročanju o največjih škandalih in aferah, ki bi škodovali levi politični opciji. To so primeri računskega sodišča, ustavnega sodišča, pranja iranske milijarde v največji slovenski bank itd. To seveda sproža nezadovoljstvo, konfliktno ozračje, pa tudi ostre, žal tudi žaljivih kritike na račun RTV. Podobno glede epidemije – po eni strani RTV zgledno obvešča javnost, na drugi pa odkrito medijsko promovira protestnike oz. nasprotnike vladnih protikoronskih ukrepov, promovira posameznike, ki so proti cepljenju ali nošenju mask. Čedalje bolj narašča nezadovoljstvo velikega dela javnosti, ki informativnemu in razvedrilnemu programu očita, da daje prednost politični podpori opozicijske levice in da v ta namen celo izkorišča epidemijo. S tem v zvezi slišimo neposredne očitke, da je tudi RTV soodgovorna za večje število okuženih in umrlih v epidemiji covida-19.

Dejansko – vse te anomalije, cenzorske posege, pristranost – vse to na RTV izvajajo osebe, ki so blizu levi, sedaj opozicijski politični struji. Primerov, ko bi karkoli podobnega na RTV izvajali tisti, ki jim je bliže vladna stran, ni. Zaradi prevladujoče leve usmerjenosti vodilnih urednikov to tudi formalno ni mogoče.

Plaz neresnic o slovenski medijski krajini

Da zaključim. Spoštovani, ob plazu neresnic o slovenski medijski krajini sem kot izkušen novinar osebno prizadet. Ne trdim, da ni tako hudo in da so le malo pretiravali. Vsi, ki poznamo razmere, vemo, tudi tisti, ki širijo laži, da je v resnici ravno nasprotno. V Sloveniji je res problem, da mediji niso svobodni, vendar 90 odstotkov slovenskih medijev, vse dominantne, tudi RTV, vsebinsko obvladuje levica in jih angažirano usmerja v podporo levi, sedaj opozicijski strani. Prej, ko je bila levica na oblasti, pa so glavno ost kritike namenjali desni opoziciji.

V Sloveniji je res problem, da mediji niso svobodni, vendar 90 odstotkov slovenskih medijev, vse dominantne, tudi RTV, vsebinsko obvladuje levica.

Kot slovenskemu novinarju, zgodovinarju po osnovni izobrazbi, ki je posebej raziskoval kataklizmični medvojni slovenski razkol, se mi zdi strašljivo vračanje v preteklost dejstvo, da obstaja neka politična in medijska struja, ki za dosego političnih ciljev posega po vseh propagandnih orodjih, četudi gre za evidentne laži, kot je sedaj slikanje izkrivljene podobe o medijskih razmerah v Sloveniji. Ne morem verjeti, da bi kdo, ki resnično želi vedeti, kaj se dogaja, temu nasedel.

Pričujoči prispevek je bil objavljen v decembrski številki priloge Slovenski čas. Tudi spletne bralce vabimo, da takšne za pluralnost medijske pokrajine nepogrešljive objave podprejo z naročilom Družine.