Izsledki raziskave izpostavljajo tudi povezavo med bogastvom in nizko udeležbo pri bogoslužjih ter negativne učinke koronaepidemije, vključno z ukrepi, ki so jih uvajale posamezne države.

Raziskavo je opravil Center za uporabne raziskave v apostolatu na ameriški univerzi Georgetown, vanjo pa je vključil 36 držav z velikim številom katoliškega prebivalstva. Po njihovih podatkih naj bi bila Nigerija država z največjim odstotkom katoliških vernikov, ki redno obiskujejo sveto mašo, medtem ko se je večina evropskih držav znašla precej na dnu seznama: v Sloveniji naj bi se bogoslužij udeleževalo okoli 24 odstotkov oseb, ki se izrekajo za katoličane.

Katoliško občestvo v Nigeriji. FOTO: Vatican Media

Vprašanje v raziskavi se je nanašalo na pogostost obiskovanja svete maše »razen porok, pogrebov in krstov«, kjer izkušnje kažejo, da pri mnogih udeležencih družinske ali prijateljske vezi prevladajo nad verskim kontekstom. Nigerijski katoličani vodijo s 94 odstotki vernikov, ki se vsaj enkrat tedensko udeležijo svete maše, sledita Kenija (73 odstotkov) in Libanon (69 odstotkov), čeprav številne države z verjetno enako visokimi deleži niso vključene zaradi pomanjkanja (natančnih) statističnih podatkov.

Raven udeležbe pri bogoslužjih v Nigeriji je izjemno visoka glede na veliko število nasilnih napadov na kristjane po vsej državi v zadnjih letih.

Raven udeležbe pri bogoslužjih v Nigeriji je izjemno visoka glede na veliko število nasilnih napadov na kristjane po vsej državi v zadnjih letih. Teroristični incidenti v katoliških cerkvah niso redki: junija lani so recimo oboroženi neznanci, za katere domnevajo, da so islamski skrajneži, streljali na katoliške vernike, ki so se udeležili binkoštne maše v katoliški cerkvi sv. Frančiška Ksaverija na jugozahodu Nigerije, in ubili najmanj 50 oseb.

Sveta maša v ljubljanski stolnici. FOTO: Tatjana Splichal/arhiv Družine

Kam se je uvrstila Slovenija?

Pri okoli 50 odstotkih se gibljejo številne latinskoameriške države, kot so Kolumbija, Mehika in Nikaragva, pa tudi Filipini in Poljska kot vodilna evropska država. V Evropi sledijo Slovaška (40 odstotkov), Italija (34 odstotkov), Španija in Hrvaška (po 27 odstotkov). V Veliki Britaniji in na Novi Zelandiji je zabeležena četrtina vernikov, v Sloveniji 24 odstokov, delež katoličanov v ZDA, ki se tedensko ali večkrat udeležujejo svete maše, pa je 17 odstotkov, čeprav se več kot tri četrtine ameriških katoličanov opredeljuje kot »verne osebe«.

Izvajalci raziskave ugotavljajo določeno povezavo med bogastvom (visokim bruto domačim proizvodom) in nizkim številom obiskovalcev bogoslužij.

Od tu navzdol so najnižje stopnje tedenskega obiskovanja svete maše zabeležili v Litvi (16 odstotkov), Nemčiji (14 odtotkov), Kanadi (14 odstotkov), Latviji (11 odstotkov) in Švici (11 odstotkov). Na dnu seznama so se znašle Francija, Brazilija in Nizozemska z manj kot 10 odstotki.

Izvajalci raziskave ugotavljajo določeno povezavo med bogastvom (visokim bruto domačim proizvodom) in nizkim številom obiskovalcev bogoslužij. Poleg tega so epidemija in ukrepi za preprečevanje širjenja koronaokužb verjetno še dodatno zmanjšali število obiskovalcev v številnih državah: v Združenih državah Amerike se je število rednih obiskovalcev maše zmanjšalo za približno 7 odstotkov, pri čemer jih velik delež še vedno spremlja bogoslužja od doma, prek spletnih prenosov ali televizije.

V Evropi primanjkuje domačih duhovnikov. FOTO: Vatican Media

Med vzroki pomanjkanje duhovnikov, v Evropi predvsem domačih

Iz odzivov vernikov na objavljene podatke, med drugim na nemškem spletnem portalu kath.net in pri ameriški Catholic News Agency, je razbrati, da je eden od možnih vzrokov za tako nizko udeležbo vernikov pri bogoslužjih v Evropi tudi pomanjkanje duhovnikov: v prvi vrsti duhovnikov na splošno, v drugi pa domačih duhovnikov.

Čeprav so verniki v Evropi večinoma hvaležni za misijonarje iz afriških in azijskih držav, se mnogi starejši obiskovalci bogoslužij pritožujejo, da svojega duhovnika zaradi naglasa ne razumejo dovolj dobro.

Čeprav so verniki večinoma hvaležni za misijonarje, ki zdaj v Evropo prihajajo iz afriških in azijskih držav, kot so recimo Indonezija, Zambija, Tanzanija in Nigerija, se mnogi starejši obiskovalci bogoslužij pritožujejo, da svojega duhovnika zaradi naglasa ne razumejo dovolj dobro in tako ne morejo slediti njegovi pridigi. Ponekod jim celo očitajo, da so v Evropo prišli zgolj zaradi izboljšanja lastnega ekonomskega položaja.

Dejstvo je, da število novih duhovnih poklicev v Evropi strmo upada. Poleg tega, kot je v komentarju zapisal eden od nemških bralcev, bi verniki duhovnikovo pridigo lažje razumeli, če bi doma redneje prebirali Sveto pismo in bi tako bolje poznali Božjo besedo. Prav tako Cerkev oz. občestvo uspeva tam, kjer so ljudje goreči častilci evharistije in pogosto molijo rožni venec.

Težave so torej, kot pri večini drugih vprašanj, večplastne.