Upravni odbor Prešernovega sklada, ki ga od leta 2020 s štiriletnim mandatom vodita predsednik dr. Jožef Muhovič in podpredsednica Bernarda Fink Inzko, je Prešernovi nagradi za življenjsko delo podelil multidisciplinarni umetnici Emi Kugler (1955) in akademskemu slikarju prof. Hermanu Gvardjančiču. Podelili so še šest skladovih nagrad. Umetniški del proslave so zaupali plesalcu Matjažu Fariču. 

Ema Kugler, multidisciplinarna umetnica

Ema Kugler. FOTO: Tone Stojko

Ema Kugler je multidisciplinarna umetnica, ki ves čas išče nove poti izražanja, raziskuje različne medije, jih pretaplja in sestavlja v nove oblike umetniških sporočil, je v utemeljitvi nagrade zapisala strokovna komisija za uprizoritvene umetnosti. "Osrednji motiv njenega ustvarjanja je velikokrat človek kot bitje, figura in objekt. Človek v vsem svojem razponu, od golega telesa v praznem in opuščenem prostoru ali pokrajini, do večplastne, fizično preoblikovane podobe, obdane z materiali in barvo, postavljene v postindustrijske, skoraj nematerialne ali načrtno kreirane volumne.« 

Prizor iz filma Eme Kugler Človek s senco. FOTO: Kinodvor

Herman Gvardjančič, akademski slikar

Herman Gvardjančič, akademski slikar. FOTO: Tone Stojko

Herman Gvardjančič "je najizrazitejši predstavnik ekspresionističnega kreativnega habitusa, prežetega s severnjaškim nadihom, ki ga Gvardjančič dopolnjuje s specifično osebno in lokalno izkušnjo, z mojstrskim obvladovanjem metierja in slikarsko strastjo, vse to pa v svojih delih zaokroži v dovršeno celoto. Gvardjančič se vpisuje v linijo izjemnih slikarjev krajinarjev, ki so tako značilni za naš prostor, le da ne izhaja iz liričnega, domačijskega odnosa do prostora, ampak v svoje delo vnaša na eni strani skrajno subjektivnost, na drugi pa izrazito ozaveščenost o perečih problemih sodobnega sveta. Družbena kritičnost njegovih del je le redko v ospredju. Prav zato je sporočilnost njegovih del še toliko globlja in bolj prepričljiva,« je v utemeljitvi nagrade zapisal Robert Lozar.

Herman Gvardjančič: Krajina. 2013, 40x50cm, akril na platnu 

Nagrado Prešernovega sklada za leto 2023 prejmejo naslednji ustvarjalci: 

Pisatelj in novinar Dušan Jelinčičza roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca

Dušan Jelinčič, pisatelj in novinar. FOTO: Tone Stojko

»Tržaški pisatelj se v romanu Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca dotika vprašanja preživetja slovenskega človeka sredi skrajnega nasilja, ki ga je udejanjila fašistična genocidna politika." (Iz utemeljitve Prešernovega sklada)

Skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša za projekte med leti 2019 in 2022.

Drago Ivanuša, skladatelj. FOTO: Tone Stojko

»Je eden najbolj dejavnih slovenskih skladateljev gledališke in filmske glasbe. Od leta 1991 je ustvaril glasbo za okoli 130 gledaliških in plesnih predstav in 23 filmov ter napisal številne samostojne kompozicije za komorne glasbene sestave in orkestre.« (Iz utemeljitve Prešernovega sklada)

Pianist Alexander Gadjiev za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih v zadnjih treh letih.

Alexander Gadjiev, pianist. FOTO: Tone Stojko

»Umetniška moč goriškega pianista ni samo v njegovi izpiljeni klavirski tehniki, saj vsak pianist, ki poseže v vrh Chopinovega Varšavskega tekmovanja obvlada ta nesporni parameter. Njegov apel je v izjemni interpretaciji, ki je njemu lastna, originalna ter poseže v srca poslušalcev klasičnih koncertov.« (Iz utemeljitve Prešernovega sklada)

Akademski slikar Nikolaj Beer za cikel razstav v letih 2021 in 2022: Vračanje h koreninam (Celje 2021), razstava v galeriji Insula (Izola 2022) in razstava Izbrana dela 1986–2021 (Kranj 2022)

Nikolaj Beer, akademski slikar. FOTO: Tone Stojko

»Njegova ustvarjalnost se je pojavila kot izraz na novo obujenega geniusa loci panonske zemlje, vendar je s svojo docela avtentično izraznostjo daleč presegla lokalno raven … Vse v življenju v svoji odmaknjenosti, ki se ne meni za prazna hlepenja sveta, motri iz modre kmečke distance svojih arhaičnih prednikov, ki so se izražali skozi izreke, v katerih so zajete biblijske modrosti.« (Iz utemeljitve Prešernovega sklada)

Filmski režiser in scenarist Matevž Luzar za film Orkester

Matevž Luzar, režiser in scenarist. FOTO: Tone Stojko

»Režiser in scenarist je film Orkester posvetil svojemu domačemu Zagorju in z veliko empatije nagovoril slovenskega malega človeka, razgrnil njegove sanje in skrbi, ustvaril izvirno, a prepoznavno komiko z duhovitimi obrati, situacijami in poudarki. /…/ S filmom je ustvaril filmsko svojevrstno odo slovenskemu malemu človeku.« (Iz utemeljitve Prešernovega sklada)

Arhitekturni atelje Medprostor za dosežke v preteklih treh letih (lesena hiša Hribljane, športna dvorana Šentvid, ureditev kompleksa Žičke kartuzije)

Člani arhitekturnega ateljeja Medprostor. FOTO: Tone Stojko

V okviru ateljeja delujejo arhitekti Rok Žnidaršič, Jerneja Fisher Knap in Samo Mlakar s sodelavci. "V svojih delih atelje izraža odličnost na različnih arhitekturnih nivojih: načrtujejo enodružinske hiše, izobraževalne ustanove, javne stavbe, javni prostor itd." (Iz utemeljitve Prešernovega sklada)

Fotografije Toneta Stojka so iz tiskane izdaje Družine.