Ves minuli teden so se sicer nizala imena nagrajencev za področja, ki tradicionalno veljajo za prejemnike prestižne nagrade: medicino, fiziko, kemijo, književnost in mir.

Prejemnica Nobelove nagrade za mir je tokrat japonska organizacija Nihon Hidankyo, ki so jo ustanovili preživeli iz Hirošime in Nagasakija. FOTO: Vatican Media

Nobelova nagrada za mir japonski organizaciji za jedrsko razorožitev

Prejemnica Nobelove nagrade za mir je tokrat japonska organizacija Nihon Hidankyo, ki so jo ustanovili preživeli iz Hirošime in Nagasakija, nagrado pa prejme za svoja prizadevanja za odpravo jedrskega orožja, kar je v trenutnih razmerah v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in v Sudanu izjemno pomenljivo. Ruski predsednik Putin je od napada na Ukrajino že večkrat zagrozil z uporabo jedrskega orožja, če bi zahodne svetovne sile »ogrozile varnost njegove države«.

Japonska organizacija prestižno nagrado prejme zaradi svoje zavezanosti svetu brez jedrskega orožja. Kot so sporočili z norveškega Nobelovega odbora v Oslu, želijo s tem počastiti »vse preživele, ki so se kljub telesnemu trpljenju in bolečim spominom odločili uporabiti svoje dragocene izkušnje za spodbujanje upanja in zavezanosti miru«.

Papež Frančišek v Hirošimi leta 2019. FOTO: Vatican Media

Papeževa prizadevanja

Proti jedrskemu oboroževanju se ves čas bori tudi papež Frančišek, ki je leta 2019 med obiskom Hirošime in Nagasakija jasno povedal, da je nemoralna ne le uporaba, temveč tudi posedovanje jedrskega orožja. Kako lahko govorimo o miru, dokler se nenehno izdeluje novo, uničujoče orožje in ko grožnja z jedrsko vojno velja kot »opravičljivo sredstvo za reševanje sporov«, se sprašuje sveti oče: »Če resnično želimo zgraditi pravičnejšo in varnejšo družbo, moramo odložiti orožje … Pravi mir je lahko le mir brez orožja.«

Prihodnje leto obeležujemo 80. obletnico jedrskega napada na Hirošimo in Nagasaki.

V središču pozornosti mednarodni odnosi

Nihon Hidankyō (Japonska zveza organizacij žrtev atomske in vodikove bombe) je japonska mirovna organizacija, ki se bori proti jedrskemu orožju v svetu. Sebe vidijo kot edino nacionalno organizacijo za »hibakuše«, ki so ob koncu druge svetovne vojne preživeli napad z jedrskima bombama. Po mnenju poznavalcev je imenovanje organizacije Nihon Hidankyo za prejemnika Nobelove nagrade za mir uspešen izbor, poročajo vatikanski mediji, saj se bo svet vsaj za trenutek znova osredinil na hude posledice uporabe jedrskega orožja in obenem izpostavil trenutne napetosti v mednarodnih odnosih. Poleg tega prihodnje leto obeležujemo 80. obletnico jedrskega napada na Hirošimo in Nagasaki.

Nobelova nagrada in umetna inteligenca

Nobelova nagrada za medicino gre letos v roke ameriških znanstvenikov Victorja Ambrosa in Garyja Ruvkuna za odkritje mikro RNK, razreda majhnih molekul RNK, ki imajo ključno vlogo pri regulaciji genov.

Nobelovo nagrado za fiziko prejmeta ameriški znanstvenik John J. Hopfield in britansko-kanadski znanstvenik Geoffrey E. Hinton »za temeljna odkritja in izume, ki omogočajo strojno učenje z umetnimi nevronskimi mrežami«: delo nagrajencev je bilo ključno za razvoj umetne inteligence.

Nobelovo nagrado za kemijo bodo podelili ameriškemu znanstveniku Davidu Bakerju za računalniško načrtovanje proteinov ter britansko-ameriški znanstveni navezi med Demisom Hassabisom in Johnom Jumperjem za delo na področju napovedovanja strukture proteinov z umetno inteligenco.

Dobitnica letošnje Nobelove nagrade za književnost je južnokorejska pisateljica Han Kang, prejme pa jo »za intenzivno poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človeškega življenja«.

Danes oznanjeni Nobelovi nagrajenci za ekonomijo so ameriški profesorji Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A. Robinson za svoje delo na področju analiz vpliva družbenih institucij na blaginjo držav in posledično na globalno neenakost oz. na razlike v razvitosti med državami.