V četrtek 19. januarja 2023 je vlada Republike Slovenije sprejela sklep o ukinitvi Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve in združitvi obeh ustanov v novo muzejsko ustanovo. Zaposleni Muzeja novejše zgodovine Slovenije so v izjavi, ki jo je podpisala večina zaposlenih, zapisali, da o postopkih ukinjanja in združevanja obeh ustanov niso bili obveščeni in niso sodelovali. Prav tako ne poznajo morebitne študije o prostorskih, vsebinskih in finančnih posledicah ukinjanja in združevanja. Podpisniki smo zato presenečani in razočarani, da so Skupnost muzejev Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in ICOM Slovenija, torej vodstva društev, ki bi se morala po svoji funkciji in poslanstvu postaviti v bran avtonomije javnih zavodov, javno podprla vladno odločitev brez predhodnega posveta s kolegi v obeh Muzejih, ki sta predmet ukinitve in združitve z nejasnimi posledicami. Še več, nobeno od društev kot tudi ne Skupnost muzejev Slovenije, se ni posvetovalo o izjavi s svojimi člani ali člani izvršnih odborov, četudi v pismu pozivajo k sodelovanju, povezovanju, etični komunikaciji, sledenju načel demokratičnosti, vključenosti in soudeležbe.

Nedopustno in nedemokratično je, da se vodstva ključnih muzejskih društev in Skupnost muzejev Slovenije odločajo brez vednosti in soglasja svojih članov. Ni čudno, da zato pojem »stroka« vse bolj izgublja na javni veljavi in strokovnost vse bolj postaja prazna beseda in muzeji orodje političnega boja.

Podpisanim se glede na omejene prostorske, razstavne in depojske prostore Muzeja novejše zgodovine Slovenije ne zdi smiselno, da država brez resne predhodne analize o možnosth izvedbe začrtanega programa in poslanstva, združuje muzeja. Muzej slovenske osamosvojitve naj bi se po svojem poslanstvu in v sodelovanju z drugimi slovenskimi muzeji in zbirkami ukvarjal z dediščino osamosvojitve kot osrednjim izhodiščem svojega delovanja. Muzeološki koncept je bil izdelan na podlagi sodobnih dediščinskih pristopov. Temelji na konstruktivnem muzejskem pristopu, na pričevanjih in vključevanju različnih strani osamosvojitvene vojne in odpira osebni razmislek obiskovalca. Muzej je bil ustanovljen tudi zato, da bi sčasoma in skozi vključevanje javnosti pridobival gradivo, podobno kot mnogi slovenski muzeji. Zdi se, da se sedanja vlada ne zaveda, da ukinja simbolni in dediščinski temelj kolektivnega spomina lastne države. To je slaba popotnica za prihodnost slovenske državnosti in samostojnost države. Muzej osamosvojitve je namreč v skladu z ICOMovim kodeksom muzejske etike sledil potrebam sodobne družbe in konceptualno vključil velik del slovenske javnosti, ki meni, da je muzej osamosvojitve potreben.

Da se spreminja ustanovitvene akte in ustanavlja novo ustanovo le zato, da se zamenja dva vladajočim strukturam očitno neljuba direktorja, pa si glede na leto 2023, skoraj ne moremo misliti. Opozarjamo vse slovenske muzealce, da gre za nevaren pravni precedens, ki krči možnost demokratičnega odločanja in nasprotuje osnovnemu namenu demokracije. Ne pozabimo, demokratična menjava elit in priznavanje drugačnosti kot vrednote sta predpogoja sobivanja in družbenega blagostanja. Vzorec menjave direktorjev prek menjav ustanovitvenih aktov bi v prihodnosti lahko ogrozil delovanje pravne države in dokončno nadomestil demokracijo z demokraturo. Precedens je tudi resna grožnja samostojni muzejski stroki.

Podpisani pričakujemo in zahtevamo pojasnila vodstev vseh navedenih društev, zakaj so se odločili za podporo političnim elitam brez soglasja članov. Mar ni osnovno poslanstvo društev in Skupnosti muzejev Slovenije podpora muzealcev kot varuhov dediščine?

Od Ministrstva za kulturo pričakujemo pojasnila in zahtevamo, da se odločitev o ukinitvi in združitvi, ki je očitno narejena brez vsakršnih strokovnih podlag in resnih priprav, ponovno premisli. Dediščina je osnovno vodilo muzejskega dela, ustvarjanje smisla, pomenov in zgodb iz katerih je narejena naša identiteta in podlaga vsakršnega znanja o preteklosti. Zato je najmanj kar od politikov lahko pričakujemo, da spoštujejo avtonomnost in ingerenco muzealcev in ne posegajo vanjo z nestrokovnimi odločitvami.

Podpisani pozivamo javnost, da s podporo in razširjanjem tega odprtega pisma stopi v bran slovenskim muzealcem. Le tako bomo lahko skupaj zagotovili strokovnost, ki bo v prid demokratizacije slovenske družbe in bo dediščino postavila v osrčje vrednot, med katerimi imata pomembno mesto odprtost in pluralizem.

Podpisani:

dr. Marko Štepec

ddr. Verena Perko

dr. Jelka Pirkovič

dr. Renato Podbersič

Janko Boštjančič

dr. Alenka Miškec

dr. Iztok Durjava

dr. Tomaž Lazar

dr. Uroš Košir

dr. Lilijana Žnidaršič

dr. Tomaž Ivešić

dr. Luka Vidmar

prof. Anton Arko

dr. Mira Miladinović Zalaznik

dr. Boris Golec

dr. Aleš Maver

dr. Jurij Perovšek

mag. Lara Štrumej

Tomaž Zalaznik

Jože Bartolj

Irena Uršič

dr. Primož Lampič

Jože Romšek

mag. Nika Dolinar Romšek

Martin Cregeen

Miha Gabrovšek

mag. Mateja Tominšek Perovšek

mag. Vito Oražem

Alenka Juvan

dr. Pavlina Bobič

dr. Jure Volčjak

dr. Tamara Griesser Pečar

mag. Nataša Nemeček

dr. Brane Senegačnik

Andrej Modic

Ljubica Modic

dr. Helena Jaklitsch

Helena Janežič

dr. Vesna Krmelj

dr. Vanja Kočevar

Nataša Strlič

dr. Vincenc Rajšp

Janko Rožič

dr. Igor Salmič

Jožica Šparovec

prof. Milan Škrabec

dr. Jože Možina

dr. Marjan Senegačnik

mag. Barbka Gosar Hirci

dr. Janez Šumrada

dr. Monika Kokalj Kočevar

dr. Ivan Čuk

mag. Renny Rovšnik

mag. Jože Podpečnik

mag. Andrej Hirci

Peter Bergant

Katarina Jurjavčič

dr. Pavel Car

Metod Benedik

mag. Blaž Otrin

Angelika Hribar

Mitja Pezdir

Jožica Pezdir

dr. Ana Lavrič

dr. Dejan Pacek

mag. Leopold Kožar

dr. Gašper Oitzl

dr. Bojana Rogelj Škafar

dr. Janez Juhant

dr. Marko Mugerli

dr. Žarko Lazarević

mag. Stane Okoliš

Zorko Vičar

Ana Vičar

Marjetka Jene

mag. Nataša Konc Lorenzutti

Pavel Jamnik

Slavica Kožar

dr. Mitja Ferenc