Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.

Veronika Deseniška je bila druga žena grofa Friderika Celjskega, s katerim se je poročila leta 1425. Ker je bila plemkinja nižjega stanu, sta se poročila na skrivaj, saj je Friderikov oče Herman ostro nasprotoval poroki in je Veroniko obtožil čarovništva. S coprnijo naj bi prepričala Friderika v poroko. Čarovniški proces proti Veroniki je bil prvi zabeležen čarovniški proces na Slovenskem, in čeprav jo je sodišče oprostilo krivde, jo je grof Herman dal utopiti. 

Besedilo pesmi Veronika:

Skrila sem se v reko in odšla v tiho noč
z glasnimi koraki, nemi klici na pomoč.
Zdaj ko sem le voda, v valovih iščem mir,
utopim se v sebi, se svetlobi prepustim.

Najdi me, rani me, brani me,
ko me loviš, ko me zapustiš.
Dvigni me, pusti me, ljubi me.
Kdo te lovi, ko se me bojiš?

Koga se bojiš, ko svoje želje zatajiš?
Gledaš me v oči, podoba tebe v njih žari.
Ogledalo sem brez robov,
le odsev tvojih sem strahov.

Ref.

Jaz sem ...
Ti si …
Veronika.
Tvojo resnico le ona ve. (3x)

Kako lahko pesem razumemo?

Pesem nima neke očitne zgodbe, ampak če vemo, da je povezana z Veroniko Deseniško, lahko v prvi kitici razberemo, da gre za nekoga (najverjetneje Veroniko), ki so ga utopili (»skrila sem se v reko«, »zdaj ko sem le voda, v valovih iščem mir« in »utopim se«). Veronika je klicala na pomoč (»nemi klici na pomoč«), vendar ni bila uslišana, zato zdaj umira (»v valovih iščem mir«) in počasi prehaja na drugo stran, gre proti svetlobi (»se svetlobi prepustim«).

 FOTO: Bor Slana/STA

Avtorica Raiven je o pesmi Veronika povedala, da želi z njo poudariti, kako naše besede, namenjene drugim, pogosto razkrivajo več o nas samih kot o tistih, ki so jim namenjene. To sporočilo najbolj pride do izraza v drugi kitici. Veronika sprašuje tiste, ki jo preganjajo, torej grofa Hermana, česa se boji (»koga se bojiš, ko svoje želje zatajiš«), in samo sebe imenuje odsev njegovih strahov ter »ogledalo brez robov«. V grofu je vzbudila sovraštvo in tudi strah, vendar imata ti dve čustvi več opraviti z grofom kot pa s tem, kdo je Veronika. Raiven je ob predstavitvi pesmi izpostavila, da Veronika ni bila čarovnica, ampak so jo tega obtožili drugi.

Tudi videospot nima neke jasne zgodbe, tako kot glasba je malce nejasen.

Zaključne verze pesmi (»Jaz sem … Ti si … Veronika.«) lahko razumemo, kot da je vsak izmed nas Veronika – nekdo, ki se ga nekdo drug boji in ga zaradi tega ne mara ali ga celo preganja. To je moja interpretacija pesmi, vendar – kot že omenjeno – je pesem dokaj abstraktna in zato tudi odprta za to, da jo vsak drugače razume. Tudi glasbena podlaga igra vlogo pri tem, kako razumemo pesem – glasba je skrivnostna, tudi malce temačna z nekaj elektronskimi vložki.

Prav tako je videospot po Raiveninih besedah zelo pomemben del pesmi, saj lahko šele z vizualno podobo pesem v celoti dojamemo. No, v videu vidimo precej razgaljeno Raiven v temi, vodi ali ob ognju. Tudi videospot nima neke jasne zgodbe, tako kot glasba je malce nejasen in po mojem mnenju Veroniki ne doprinese nobene tematske vrednosti, le poveča občutek abstraktnosti, temačnosti in skrivnostnosti. Ali ni tako, da Veronika v resnici ni bila čarovnica?

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (4/2024). Spremljaj Najst tudi na Facebooku, Instagramu in TikToku.