V prvi izjavi je zdravnik travmatolog Marko Jug poudaril, da pri delu pričakuje številne izzive, a ocenjuje, da bodo obvladljivi: »Klinični center niso zidovi, klinični center smo ljudje. Takšni, kakršni bomo ljudje, takšen bo tudi naš klinični center.« Po njegovem so časi v zdravstvu na kritični točki, ko »moramo vsi stopiti korak nazaj in poskušati prispevati kar največ k temu, da naše zdravstvo naredimo čim bolj dostopno in ohranimo vrhunskost, ki jo imamo«. Med prioritetami je izpostavil nadaljevanje prenove kliničnega centra in reševanje težav na urgenci. Jug je sicer postal 17. generalni direktor v zgodovini ljubljanskega UKC.

Stati pokončno in pošteno

Septembra lani, po odstopu prejšnjega direktorja Jožeta Golobiča, je svet UKC soglasno imenoval Juga za v. d. generalnega direktorja. Sam je ocenil, da ni najboljši kandidat za direktorja, temveč le »tehnična rešitev v omejenem časovnem obdobju«, a se je vseeno prijavil na ponovljeni razpis in znova prepričal svet UKC. Po včerajšnjem imenovanju je izpostavil, da se septembra ni mogel zavedati, v kaj vstopa, po štirih mesecih pa presoja, da je na tem mestu najpomembneje »stati pokončno, pošteno in s pravim pristopom kazati v pravo smer, da je prvi med enakimi«, kot je njegove besede navedla STA.

Prioritete in vizija

Jug med prioritete postavlja skrb za zaposlene in medsebojno podporo, po njegovem je temelj uspešnega vodenja in upravljanja poznavanje celotne strukture ustanove in ljudi. V njegovi viziji je UKC kot eden vodilnih evropskih centrov po kakovostni obravnavi bolnikov, dostopnosti zdravstvenih storitev, razvoju novih metod zdravljenja, akademsko-raziskovalnem področju, pedagoškem procesu in skrbi za zaposlene. UKC, ocenjuje, je glavni steber slovenskega zdravstvenega sistema, center vrhunske medicine, raziskovanja in uvajanja novih metod zdravljenja, glavna učna baza na področju medicine in zdravstvene nege, ki pa se sooča s pomanjkanjem kadra in možnosti nagrajevanja.

Na UKC že 20 let

Marko Jug je sicer na ljubljanskem UKC že dve desetletji zaposlen kot kirurg na kliničnem oddelku za travmatologijo, od tega 15 let kot specialist travmatolog za splošno travmatologijo in subspecialist za poškodbe hrbtenice in hrbtenjače na oddelku za kirurgijo hrbtenice, ki ga od lani tudi vodi. Prej je od leta 2014 na travmatološkem oddelku vodil intenzivne enote, na njem pa v sklopu raziskav na področju hrbtenjače vodi raziskovalno skupino kot nosilec dveh raziskovalnih terciarnih projektov. Oba, kot poudarja, uspešno napredujeta, preliminarne rezultate so predstavili na več mednarodnih kongresih, trenutno pa čakajo objavo rezultatov v tujih recenziranih revijah, navaja STA.

Dejaven tudi mednarodno

Jug svoja znanja in ugotovitve lastnih raziskav, kot strokovnjak za diagnosticiranje ter operativno in konservativno zdravljenje poškodb hrbtenice in hrbtenjače in njihovih posledic, predstavlja na mednarodnih kongresih in vabljenih predavanjih. Je (so)organizator številnih mednarodnih strokovnih srečanj in izobraževanj s področja travmatologije in hrbtenične kirurgije ter avtor več znanstvenih člankov. Že med študijem je za svojo raziskavo prejel univerzitetno Prešernovo nagrado za študente, leta 2016 pa je za eno od raziskav poškodbe hrbtenjače prejel še priznanje za najboljši znanstveni prispevek v kirurgiji hrbtenice v Evropi.

Docent na medicinski fakulteti

Specialistični izpit iz travmatologije je opravil leta 2008, lani pa je bil izvoljen v naziv docenta za predmet kirurgija na ljubljanski medicinski fakulteti. Od februarja 2021 je tudi predsednik skupščine Zdravniške zbornice Slovenije, do imenovanja za v. d. generalnega direktorja je bil tudi predstavnik zaposlenih v svetu zavoda. Ob rednem delu je Jug tudi samostojni podjetnik, a ne dela v drugi zdravstveni ustanovi, temveč od leta 2019 kot sodni izvedenec na področju travmatologije. Kot pravi sam, postavlja kot zdravnik v ospredje človeka in zdravje, izpostavlja pa še, da ni član nobene od političnih strank.

O problematiki urgence

Marko Jug se je še kot v. d. generalnega direktorja UKC javno oglasil novembra lani z izjavo, da podpis dogovora med ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem o načinu zagotavljanja zdravstvenega varstva na primarni ravni na območju ljubljanske občine ne bo rešil težav tamkajšnje urgence. Po besedah Juga, ki jih je tedaj navedla STA, bi za delovanje urgentnega centra potrebovali vsaj 70 urgentnih zdravnikov, pritisk na urgenco pa bi morali zmanjšati s krepitvijo primarnega zdravstva in večanjem dostopnosti specialističnih ambulant. V nasprotnem bo pritisk na urgenco vse večji, sistem pa ne bo vzdržen, je opozoril.

Podpora zaposlenih

Zaposleni v UKC si želijo zlasti kontinuitete vodenja in podpirajo novega generalnega direktorja. Ob lanskem septembrskem imenovanju Juga za v. d. direktorja so potezo pozdravili v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides in v Sindikatu Kliničnega centra Ljubljana, v katerem so poudarili: »O strokovnosti Juga kot strokovnjaka na področju medicine ni mogoče dvomiti, zato zgolj upamo, da bo v teh kratkih mesecih vodenja tako zahtevnega kompleksa, kot je UKC, uspešen in bo zagotovil prepotrebno stabilnost tako zavodu kot zaposlenim.« Soglasje k imenovanju Marka Juga za generalnega direktorja mora dati še vlada.