Kot poroča Radio Vatikan, se je Lorenzo Fazzini rodil leta 1978 v Lombardiji, po poklicu pa je časnikar, prevajalec in pisatelj. Papež Frančišek ga je poklical za vodjo vatikanske založbe LEV pri Dikasteriju za komunikacijo, kar za Fazzinija ni nova izkušnja, saj je v letih med 2012 in 2021 vodil Italijansko misijonsko založbo (Editrice missionaria italiana), založniško hišo italijanskih misijonskih ustanov.

Lorenzo Fazzini je poročen in oče štirih otrok.

Pod njegovim vodstvom je ta postala medijska družba, ki poleg knjig pripravlja tudi avtorske dogodke, uredniško svetovanje, katehetske razstave, gledališke predstave, spletne seminarje, izobraževalne delavnice za učitelje in usposabljanja: skupaj okoli 250 dogodkov na leto. Uredil je 20 knjig zbirke Besede papeža Frančiška (Le parole di Papa Francesco), ki je izšla pri italijanskem časopisu Corriere della Sera, in antologijo o papežu Frančišku Jezusova pot (La via di Gesù).

Fazzini, ki je poročen in oče štirih otrok, je več let sodeloval s časnikoma Avvenire in L'Osservatore Romano. Je kolumnist krajevnih izdaj časnika Corriere della Sera: Corriere del Veneto, Corriere del Trentino in Corriere di Bologna, in avtor osmih knjig; poleg tega je tudi član uredniškega odbora mednarodnega knjižnega sejma v Torinu kot svetovalec za versko področje, pa tudi avtor in svetovalec za televizijske programe, med drugim sodeluje z režiserjem Pupijem Avatijem.

Ustvarjalnost in odprtost za svet v službi Svetega sedeža

Lorenzo Fazzini je za spletni portal Vatican News spregovoril o svojih občutkih ob imenovanju na položaj odgovornega urednika vatikanske založbe, ob tem pa predstavil nove delovne izzive in ustvarjalnost, s katero se jih namerava lotiti. Hvaležen je za zaupanje svetega očeta.

Kot je pojasnil, bo stopal po poti p. Giulia Cesarea, ki je bil še pred nekaj tedni odgovorni urednik založbe in je ustanovo vodil v okviru velike reforme vatikanskih medijev, ki jo je skupaj s sodelavci udejanjil papež Frančišek. Pričakuje, da bo njegovo delo vsekakor timsko, usklajevati bo treba različne subjekte, ki sestavljajo svet vatikanskih medijev. Na tem področju namreč obstaja neizmerno bogastvo raznolikosti, vsebina pa je vedno ista – oznanjevanje evangelija – v različnih oblikah, v katerih sta lahko knjiga in uredniški del zgolj delček v širšem okviru.

Cilj vatikanskih medijev je oznanjevanje evangelija v različnih oblikah.

Lorenzo Fazzini prihaja iz majhne, a pomembne zgodbe: delal je v založbi 15 misijonskih inštitutov, zato je, kot pravi, vedno verjel v to, da je združevanje različnih duš za en sam cilj pomembno, »saj je to resnično dodana vrednost: ena plus ena ni dve, ampak tri«.

Stik z vsakdanjim, običajnim svetom je lahko dodana vrednost

Novi urednik na vodilno mesto vatikanske založbe prihaja kot laik, poročen in oče, kar pa je zanj, kot je pojasnil, že drug podoben položaj: tudi na čelo Italijanske misijonske založbe je prišel potem, ko so jo štirideset let vodile posvečene osebe in je bil prvi urednik laik. Po njegovem mnenju je to tudi del želje po večji odprtosti, h kateri nas papež Frančišek nenehno poziva: naj delujemo v Cerkvi, naj bomo Cerkev v izhodu, Cerkev v dialogu s sodobnim svetom.

 Vatikanska založba in knjigarna na mednarodnem knjižnem sejmu v Torinu 2019 FOTO: Vatican Media

Morda je laik, razmišlja Fazzini, pravšnja oseba za to, saj živi v vsakdanjem svetu, je vsak dan v stiku z običajnim življenjem; sam ima ženo zdravnico, s katero se ob večerih »pogosto in z veseljem pogovarja o krhkosti in trpljenju ljudi, izzivih, vsakdanjem življenju, tudi o ranjenem svetu, ki se ga dotikamo in ki se ga ona vsak dan dotika, in vse to je lahko dodana vrednost«.

Večletno vodenje majhne založbe, Italijanske misijonske založbe, je Fazzinija pripeljalo do »širšega obzorja pri gledanju na ves svet, na svet misijonov, svet mladih Cerkva«, in tudi do pristopanja »k sodobnosti, k današnji kulturi, ki ni neodporna na evangeljsko sporočilo«. Kot pravi, to vidi »vsak dan s preroško močjo besed svetega očeta, ki velja za enega največjih glasov, ki se jih danes posluša po svetu, ne glede na verne in neverne«.

Resnice si namreč ne smemo lastiti, temveč jo skupaj iskati v dialogu

Kriza, ki se je dotaknila vseh sektorjev potrošniške kulture, je prizadela tudi založniški trg. Pri tem je Fazzinija po lastnih navedbah vedno vodil stavek iz romana pisatelja, ki mu je posvetil svojo diplomsko nalogo, Chaima Potoka. Ta ameriški judovski pisatelj enemu od svojih likov v knjigi Na začetku (1975) v usta položi stavek: »Zanima me, ali ima verski pogled danes še kakšen pomen.«

Zato je po Fazzinijevem mnenju naloga katoliškega založnika, verskega založnika, kot je v tem primeru LEV, da v javno areno, v javno razpravo, na agoro vnese versko stališče, in to s prepričanjem, da ima njegovo stališče svetu kaj povedati, torej brez kompleksov krivde ali občutkov manjvrednosti, še manj pa vzvišenosti, češ da ima resnico v žepu. Resnice si namreč ne smemo lastiti, temveč jo skupaj iskati v dialogu.