To bo osma od 30 maš, ki jih na zaporedne prve petke v mesecu pri frančiškanih pripravlja spravna pobuda Vseposvojitev pod vodstvom Romane Bider za slovenske mučence, žrtve totalitarnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo. Doslej so jih darovali že za dr. Lamberta Ehrlicha, Alojzija Breznika, Franca Cvara, Anico Drobnič, p. Placida Grebenca, Srečka Hutha in Franca Keka.

Maševal bo Janez Juhant

Današnjo mašo za Janka Komljanca, ki je bil kot župnik v Prečni leta 1942 umorjen na gradu Hmeljnik v Župniji Mirna Peč, bo v somaševanju daroval prof. dr. Janez Juhant, tudi predsednik Društva Združeni ob lipi sprave. S pesmijo bo svetniškega kandidata, kot že vse doslej, predstavil Gregor Čušin. kdor se maše ne bo mogel udeležiti v živo, jo bo lahko spremljal v živo TUKAJ ali na Gold TV.

Kdo je bil Janko Komljanec?

Janko Komljanec se je rodil 24. junij 1892 v Župniji Bučka. Po gimnaziji se je najprej vpisal na medicino, nato pa vstopil v bogoslovje in bil leta 1916 posvečen za duhovnika. Sprva je bil kaplan pri Sv. Križu v Podbočju, nato pa sprejel službo prefekta v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu (1922) in zatem kaplana v Župniji Prečna.

Izvrsten katehet

Takoj se je izkazal kot zelo razgledan duhovnik z izjemnimi organizacijskimi sposobnostmi. Bil je, po besedah takratnega (bolehnega) župnika Antona Šmidovnika, »poraben in priden za vsako delo« in izvrsten katehet. Župnijo je prevzel leta 1936 in se za njeno duhovno prenovo trudil zlasti s pobožnostmi prvih petkov in prvih sobot.

Ljudi vzgajal v krščanski in narodni zavesti

Trudil se je za duhovno, gospodarsko in kulturno podobo kraja. Ljudi je vzgajal v krščanski in narodni zavesti. Opozarjal jih je tako pred fašizmom, nacizmom kot tudi komunizmom. »Kar se s silo rodi, bo prej ko slej obsojeno na propad,« so bile njegove pogoste besede. Podpiral je razvoj fantovskih in dekliških katoliških društev, zlasti Marijino družbo.

Dnevno v župnišču nasitil tudi po 20 ljudi

Prirejal je razna stanovska srečanja, ustanovil Apostolstvo mož, fantovski odsek. V njegovem času je iz župnije odšlo šest deklet iz Marijine družbe k redovnicam. Vestno je obiskoval bolnike, jim delil duhovno tolažbo in jih tudi materialno podpiral. Očetovsko je skrbel za otroke sirote, pod streho je sprejemal reveže, podpiral brezposelne. Dnevno je v župnišču nasitil tudi po 20 ljudi.

»Kratko bo trpljenje, večno pa veselje«

15. junija 1942 so partizani obkolili župnišče v Prečni in župnika aretirali. Med zasliševanjem so ga pretepali, on pa je odločno odgovarjal in bodril tudi sotrpine: »Kratko bo trpljenje, večno pa veselje.« Tako je tudi umrl in je danes eden od slovenskih mučencev, za katere je vložen postopek za beatifikacijo.

Določen za narodnega izdajalca

Kot je v 1. številki Bogoslovnega vestnika za leto 2023 zapisala Pavlina Bobič, je bil Komljanec med prvimi politično izoblikovanimi podeželskimi duhovniki na Dolenjskem, ki so ga komunisti »določili« za »narodnega izdajalca«, torej za osebo, ki jo je bilo treba kar najučinkoviteje odstraniti ali eliminirati še pred izbruhom komunistične revolucije v Ljubljanski pokrajini.

Janko Komljanec (1892–1942). FOTO: arhiv Družine

Mučeniška smrt

Nekaj besed o njegovi smrti: 15. junija 1942, dan po farnem žegnanju, so partizani obkolili župnišče v Prečni in župnika Komljanca aretirali. Ker se je upiral, ga je partizan Saje sunil s puško v rebra, porinil čez prag in zakričal: »Boš šel!« Bil je prav tisti, ki ga je Komljanec rešil, da ga Italijani niso odpeljali in ubili.

Na gradu Hmeljnik

Komljanca in hlapca v župnišču Lojzeta Pašiča so odvedli v sosednjo vas in zaprli v svinjak, kjer sta vso noč molila. Dan pozneje so ju peljali proti Hmeljniku, na poti so jima pridružili še brata Murgelj, ki sta župniku pogosto pomagala. Odgnali so jih proti gradu Hmeljnik, kjer so jih zasliševali, mučili in obsodili na smrt.

Sam je moral skopati grob za vse štiri

Stražar, ki je bil priča mučenju, je pozneje pripovedoval, da se je župnik izkazal za junaka. Med zasliševanjem so ga pretepali, on pa je odločno odgovarjal in dal na smrt obsojenim fantom še spovedno odvezo. Sam je moral skopati grob za vse štiri. To se je dogajalo v dolinici severno od gradu Hmeljnik. Župnik je ves čas molil, dokler ni izdihnil.

Strašne poškodbe

Trupla vseh štirih žrtev so izkopali 3. aprila 1943, imela so strašne poškodbe. Župnikova lobanja je bila zadaj razbita, gornja ustnica odrezana, zdrobljeno je imel desno spodnjo čeljust in ličnico, po telesu so bila znamenja močnih udarcev s topim predmetom, je potrdil uradni zdravnik. Njegovo truplo je bilo pokopano v samih spodnjih hlačah.

2000 ljudi na pogrebu

Do pogreba so rajni ležali v prečenski cerkvi. Župnik iz Vavte vasi je na pogrebu, ki se ga je udeležilo 2000 ljudi, dejal: »Telo se je zgrudilo v zemljo, duh pa je odplaval k Očetu, ki si ga poznal in za katerega si se žrtvoval.« Ravnatelj novomeške gimnazije Ivan Dolenec je zapisal, da je bil Komljanec »človek, ki ne dvomi o tem, da je evangelij edina pot do sreče na svetu za posameznika in za narod«.

Šest novih maš

Župnik Janko Komljanec se je do zadnjega diha v molitvi obračal k nebeškemu Očetu in k svoji nebeški Materi Mariji, ki je Jezusu stala pod križem. Njegova mučeniška smrt in smrt ostalih žrtev vojne je v Župniji Prečna rodila obilje duhovnih poklicev. Po 2. svetovni vojni se je namreč tam zvrstilo kar šest novih maš.