Več pove komentar študenta, ki delovno preživlja poletje v planinski koči na Kredarici. Povedal mi je, da pred avgustom skorajda ni spregovoril slovenske besede, saj so bili obiskovalci tujci – od Čehov, Poljakov, Madžarov do Američanov in tako dalje.

Tudi dovški župnik Jakob Aljaž je dal stolp na vrhu Triglava postaviti avgusta. Pisalo se je leto 1895 in Nemci so bili v naših gorah povsem doma. Označevali so poti in v koče sprejemali le svoje, torej nemško govoreče goste. Aljaž je za ceno enega goldinarja odkupil vrh Triglava, ker ga je nemška prevlada zelo motila. Ta odločna vizionarska poteza je odprla novo poglavje z jasnim sporočilom, da so gore naše in da smo tu mi gospodar. Triglav je postal simbol slovenskega naroda, postavili smo ga v državni grb.

Piše se leto 2024 in predstavljam si, da tudi tuji gostje vsaj ošvrknejo nekaj ključnih besed omenjene zgodovine pred svojim vzponom (v »instagram dobi« glavno mesto v vodnikih tako ali tako zasedajo atraktivne...