P. Martin Kmetec, minorit, je bil 8. decembra 2020 imenovan za nadškofa metropolita v Izmirju v Turčiji. FOTO: Fr. Lucian Abalintoaiei/arhiv Družine.


»Kamen se mi je odvalil od srca,« rečemo, ko rešimo kak težak problem, ko se rešimo strahu oziroma skrbi.

Globoko si oddahnemo, ko se zdravniški poseg, ki zadeva enega od družinskih članov, srečno konča. V svoji pripovedi o Jezusovem vstajenju evangelist Marko omenja Marijo Magdaleno, Marijo, Jakobovo mater, in Salómo, ki so šle h grobu, da bi mazilile Jezusovo telo; med seboj so si rekle: »Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob?« (Mr 16,3).

Vprašanje žena je dejansko aktualno v našem vsakdanjem življenju in se ga dotika v globinah, kakor se ga dotika sama smrt.

Ne gre le za vprašanje našega osebnega trpljenja; kamorkoli pogledamo, je navzoče, čeprav ga današnja družba na vse načine izriva iz zavesti v upanju, da se nam ne bo treba srečati z njim; pa vendar se vsakdo slej ko prej sreča s trpljenjem in smrtjo.

Glede trpljenja vemo tudi, da je čisto sočutje ali najvišja ljubezen v naši človeški omejenosti nemogoča, tudi če si še tako prizadevamo. Edini, ki je mogel biti dokončno sočuten z nami v naši krivdi in teminah naših src, je Božji Sin, ki se je učlovečil, privzel podobo sužnja in se izničil v smrti na križu, da bi nas spravil z Očetom.

V vstajenju nas združuje s seboj in nas pridružuje sebi v svojemu sinovskemu odnosu do Očeta. To je mogla storiti le neskončna Božja ljubezen troedinega Boga.

Žene se rano zjutraj napotijo proti grobu iz ljubezni do Jezusa; ljubezen je tista, ki jih žene, kajti le ljubezen do Kristusa, kot so ga poznale, jim bo postala pot do spoznanja Vstalega v veri.

Slovenski minorit, biblicist in duhovnik p. Milan Holc je pred smrtjo izrazil željo, naj v njegovo krsto položijo Sveto pismo, odprto na strani, kjer je zapisano: »Močna kakor smrt je ljubezen ...« (Vp 8,6); trdno je veroval, da je ljubezen tisto, kar ostane, ker je sama Božja bit in je istočasno razlita v naša srca kot sposobnost in moč, da ostanemo z vsem svojim bitjem povezani z Bogom, izvorom in ciljem svojega bivanja.

Neskončna moč Boga, Stvarnika vsega, je odvalila kamen od groba. Vstali Kristus, ki se je prikazal Mariji Magdaleni in učencem (Mr 16,9-14), prihaja k nam in nas ljubeče objema s svojo slavo.

Odprimo mu srca, da bi mogli polni vere doživljati njegovo navzočnost v svojih globinah, v bližnjih, v Cerkvi in okoliščinah življenja.


Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat (april 2021).

Preberite še:
- »Čisto srce, o Bog, mi ustvari!«
- »Spreobrnite se in boste živeli«
- »Trpljenje je znamenje, da te Bog ljubi«
- »Gospod, kar zdrznem se, ko slišim, naj tudi jaz nadaljujem tvoje delo«