Spoštovana gospa Marija. V svojem vprašanju ste se dotaknili molitve; slavilne molitve, kakor ste zapisali. S to obliko molitve imate po eni strani pozitivna izkustva, saj vam je prinesla prijetna občutja in vznesenost, prave čustvene izlive, po drugi strani pa so vas po končani molitvi napolnili praznina, tesnoba in nemir.

Ko Katekizem Katoliške Cerkve spregovori o molitvi, molitev slavljenja in češčenja postavi na prvo mesto. Sv. Terezija Deteta Jezusa je za molitev rekla, da je po njenem »molitev polet srca, to je preprost pogled, naravnan k nebesom, molitev je klic hvaležnosti in ljubezni sredi preizkušnje in sredi veselja«.

Torej ne gre za čustvenost, za nekakšno vsesplošno prevzetost in prijetnost. Gre za bližino z Bogom. Ta bližina ni le »samodejni izliv notranjega vzgiba: če naj molimo, je treba to hoteti. Potrebno je tudi, da se naučimo moliti« (KKC 2650).

Nedosegljivi učitelj molitve je Jezus. In kako je Jezus slavil Boga? Ko se nekaterih mest...