Kot poudarjajo v Komisiji, so poslanci dolžni slediti določbam o nezdružljivosti funkcij ter prepovedi članstva in dejavnosti po Zakonu o poslancih (ZPos). »Za primere, ki jih ZPos ne ureja, pa veljajo določbe Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije ZIntPK, ki urejajo prepoved opravljanja poklicne in druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, ob opravljanju poklicne javne funkcije,« navaja Komisija.

Odpoved članstvu v organih upravljanja in nadzora

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije za poklicne funkcionarje določa tudi prepoved članstva in dejavnosti ob javni funkciji, »pri čemer se prepoved nanaša na članstvo v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja določenih subjektov javnega sektorja, kakor tudi zasebnega prava.«

Če je poslanec izvoljen za predsednika vlade, imenovan za ministra ali državnega sekretarja, v času, dokler opravlja to funkcijo, ne more opravljati funkcije poslanca. (14. člen Zakona o poslancih)

Neodvisno izpolnjevanje zakonsko določenih funkcij

Zaradi v preteklosti zaznanih slabih praks pri spoštovanju določb instituta o nezdružljivosti funkcij v ZIntPK Komisija poudarja, »da je njegov namen predvsem neodvisno izpolnjevanje ustavno in zakonsko določenih funkcij, preprečevanje koncentracije različnih funkcij v eni in isti osebi ter preprečevanje nastanka okoliščin nasprotja interesov.«

Za lažje sledenje obveznostim po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije je Komisija objavila tudi prenovljen katalog obveznosti funkcionarjev v spletni obliki.

V katerem primeru je nemogoče opravljati poslansko funkcijo?

V Zakonu o poslancih pa med drugim piše, da poslanec ne sme biti hkrati član državnega sveta niti ne sme opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih. Prav tako ne sme opravljati funkcije župana in podžupana v občini ali biti član nadzornega odbora gospodarske družbe. »Najkasneje v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata mora poslanec prenehati z opravljanjem dejavnosti. Če tega ne stori, mu preneha mandat.«

Dodatno delo ne sme presegati petine polnega delovnega časa

»Poslanec sme po obvestilu pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora samostojno ali v delovnem razmerju opravljati dejavnost, vendar največ v obsegu, ki ne presega petine polnega delovnega časa, potrebnega oziroma določenega za redno opravljanje dejavnosti, če gre za opravljanje zahtevnejših strokovnih, znanstvenih, pedagoških ali raziskovalnih del.« Državni zbor na predlog pristojnega delovnega telesa odkloni poslancu opravljanje dejavnosti ali dela, če to vpliva na izvrševanje funkcije poslanca ali ovira objektivno in od zunanjih vplivov neodvisno opravljanje funkcije, pa piše v 13. členu Zakona o poslancih.