FOTO: Tatjana Splichal.


Januarja letos je bil slovesno končan škofijski postopek za kanonizacijo Božjega služabnika prof. dr. Antona Strleta. Celotno dokumentacijo so zapečatili ter jo poslali na Kongregacijo za zadeve svetnikov v Rimu.

Kaj to pomeni in kdaj smemo pričakovati, da bo prof. Anton Strle razglašen za blaženega, smo se pogovarjali s postulatorjem p. dr. Andrejem Piršem FSO.

Celoten intervju si preberite v novi številki revije Cerkev danes (02/2021).


Dr. Andrej Pirš. FOTO: Tatjana Splichal.

Bili ste postulator škofijskega postopka za kanonizacijo duhovnika prof. dr. Antona Strleta. Koliko časa je postopek trajal in koliko ljudi je sodelovalo?

Priprave na škofijski postopek so se pričele leta 2012, uradno se je začel 30. 4. 2014, prva javna seja sodišča je bila 21. januarja 2017 in zadnja, s katero se je škofijski postopek končal, štiri leta pozneje, 21. januarja 2021.

V obdobju priprave je bilo treba zbrati dokaze o glasu svetosti in izpolniti druge pogoje za vložitev uradne prošnje za začetek škofijskega postopka. Z uradnim začetkom je bil dan pogoj za delo zgodovinske komisije.

Po prvi javni seji pa so sledila zaslišanja uradnih prič, ki jih je bilo 34. Z zadnjo sejo se je škofijski postopek končal. Zapečatili smo vse zbrane dokumente, ki so sedaj že na kongregaciji za svetnike v Rimu.

Za sam postopek je bilo s škofovim odlokom imenovanih štirinajst oseb, ki so prisegle, da bodo vestno opravile svoje delo in ohranile službeno tajnost glede vsega, kar so zvedele pri samem postopku.

Vsaj toliko pa je bilo tudi tistih, ki so aktivno pomagali pri prepisovanju besedil, pri njihovi kontroli in tudi pri prevajanju.

Kdaj ste se v življenju prvič srečali s prof. Antonom Strletom? Kakšen vtis je tedaj naredil na vas?

Prvič sem se s prof. Antonom Strletom srečal kot študent prvega letnika prava v začetku leta 1972 in od tedaj naprej sem ga redno srečeval vse do njegove smrti leta 2003. Prvi vtis je bil, da je to božji človek, ki mu lahko zaupaš, in človek, ki ti pomaga odkrivati božjo voljo, hkrati pa ne le z besedo, ampak tudi s stilom svojega življenja daje pogum, da človek kljub vsem mejam stopi pogumno na pot spolnjevanja božje volje. Pri meni je bilo v tistem prvem obdobju v ospredju zlasti vprašanje vstopa na pot duhovniškega poklica.

Veliko dokumentacije ste zapečatili ter poslali na kongregacijo za zadeve svetnikov v Rimu. Kaj vse je v tej dokumentaciji?

V bistvu so trije sklopi. Prvi sklop sestavljajo uradna zaslišanja prič, ki so prof. Strleta poznale. Priče so odgovarjale na naprej sestavljena vprašanja, ki obsegajo predstavitev priče, vprašanja o življenju in krepostih božjega služabnika in vprašanja o glasu svetosti.

Drugi sklop sestavlja poročilo zgodovinske komisije na osnovi zbranih dokumentov. Tretji sklop pa so Strletova izdana dela, ki so jih pregledali teološki cenzorji. Kot samostojna celota pa so še prevodi najpomembnejših dokumentov v italijanščino.


Dr. Andrej Pirš. FOTO: Tatjana Splichal.

Katera Strletova misel ali drža se vas je še posebej dotaknila?

Na vprašanje ni tako lahko odgovoriti. Gotovo me je prevzela njegova globoka povezanost z Bogom ob hkratni izredni dejavnosti, prav tako njegov spoštljiv odnos do vsakega človeka in hkrati izredna zvestoba resnici.

Bil je zvest svojemu novomašnemu geslu: Povsod Boga! To sem zaznaval pri vsakem pogovoru z njim.

Od česa je sedaj odvisno, ali bo prof. Anton Strle razglašen za blaženega ali ne?

Odvisno je od tega, kako bo teklo delo na rimski stopnji. Po drugi strani pa potrebujemo uradno priznan čudež za beatifikacijo in nato še enega za kanonizacijo.

To pa pomeni, da se mu morajo ljudje priporočati tudi v izredno težkih zdravstvenih težavah, da more Bog potrditi s čudežem Strletovo svetost.

Vsak svetnik je zavetnik oz. priprošnjik za kaj. Kaj menite, zavetnik česa bi bil lahko prof. Anton Strle? V kakšnih okoliščinah se je še zlasti dobro obračati nanj?

Nanj se lahko obračamo v vseh zadevah. Še posebno pa bi se mu mogli priporočati spovedniki in spovedanci, študenti in profesorji, odvisniki, dalje tisti, ki iščejo pravo odločitev.

In seveda tudi bolniki. Prof. Strle je bil vse življenje šibkega zdravja. Po operaciji leta 1960 mu polovica pljuč praktično ni več delovala.


Celoten intervju je bil najprej objavljen v reviji Cerkev danes (02/2021). Revijo lahko prelistate TUKAJ.

Preberite še:
- Božji služabnik Anton Strle
- Sklepna seja škofijskega postopka za kanonizacijo Antona Strleta