To bo že drugi papežev obisk tamkajšnje prestolnice Budimpešte v zadnjem poldrugem letu. Ob tem so se v svetovnih medijih pojavila ugibanja, zakaj bo ena država v razmeroma kratkem časovnem obdobju kar dvakrat gostila svetega očeta, medtem ko številne druge države še vedno čakajo, da bi lahko izrekle dobrodošlico voditelju vesoljne Cerkve. Na seznamu čakajočih so tudi (vsaj nekdanje) trdnjave katoliške vere, med njimi Francija in Španija.

Kaj pa Slovenija? Ali si slovenski katoličani lahko obetamo Frančiškov obisk? Ali je bil papež Frančišek že sploh uradno povabljen v našo državo? Kaj bi ga sploh pritegnilo, da bi privolil v potovanje v eno najmanjših evropskih držav? Vabilu na pogovor o nanizanih vprašanjih se je odzval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik.

Zakaj papež že drugič v dveh letih potuje na Madžarsko?

Prvi obisk papeža Frančiška na Madžarskem (septembra 2021, op. M.M.Š.) je bil v okviru svetovnega srečanja, evharističnega kongresa. To ni bil obisk države, pač pa dogodka, ki mu je papež dal poseben poudarek s svojo navzočnostjo, s slovesnim obhajanjem evharistije.

Takrat so se seveda pojavila vprašanja, zakaj ob tem ni bilo predvidenih srečanj z madžarskimi verniki - Katoliška cerkev na Madžarskem je namreč precej močna - in drugih srečanj, ki so običajna za papeška apostolska potovanja. Pojasnjeno je bilo, da je šlo za svetovno srečanje in ne obisk dežele kot take.

Papež ima svoje videnje svetovnih razmer in s svojimi odločitvami včasih tudi malo preseneča.

V tem kontekstu lahko razumemo tudi letošnji obisk Madžarske. Kakšni so razlogi, da bo papež obiskal prav Madžarsko in ne katere druge dežele, težko ugibamo. Papež ima svoje videnje svetovnih razmer in s svojimi odločitvami včasih tudi malo preseneča: če malce ugibam, bi ta obisk umestil v kontekst miru v Evropi in vojne v Ukrajini. Madžarska je tako in drugače blizu Ukrajini in Rusiji, papeževa želja pa je, da bi storil vse, kar je v njegovi moči, da bi se brutalna vojna v Ukrajini končala.

Želi se približati ukrajinskemu ljudstvu. S tem, ko bo obiskal Madžarsko, bo seveda najprej utrdil vero tamkajšnjih katoličanov, po drugi strani pa je to tudi nekakšen most do Rusije, do Ruske pravoslavne cerkve. Sam ugibam, da lahko obisk na Madžarskem ocenjujemo tudi v tej luči. Vsak papežev obisk v zadnjih letih, recimo Sudana, Konga, je bil v kontekstu prizadevanj za mir in spravo v svetu. Papež obišče tiste, ki so v najtežjem položaju, v stiski: v tem kontekstu bomo morda lažje razumeli tudi obisk na Madžarskem.

Ali je bil papež Frančišek že uradno povabljen na obisk v Slovenijo?

Tako je, papež je bil že večkrat uradno povabljen v našo državo.

Prav slovesnega vabila se spominjam z obiska ad limina slovenskih škofov v Vatikanu, ko smo imeli člani Slovenske škofovske konference večurno srečanje s papežem. Takrat je bilo večkrat izrečeno povabilo: sveti oče Frančišek, pridite, obiščite našo drago Slovenijo, veseli bomo, če pridete k nam.

Svet je velik, potrebe so zelo različne. Sam še vedno upam, si želim, pričakujem, da bo nastopil trenutek, ko se bo papež morda vendarle odločil, da obišče Slovenijo.

Vabilo je bilo izrečeno tudi s strani novega vodstva škofovske konference med lanskim obiskom v Vatikanu, ko so se škofje znova srečali s papežem Frančiškom. Vabilo je večkrat izrekel tudi nekdanji predsednik republike Borut Pahor.

Seveda pa je svet velik, potrebe so zelo različne. Sam še vedno upam, si želim, pričakujem, da bo nastopil trenutek, ko se bo papež morda vendarle odločil, da obišče Slovenijo. Za to bi bil potreben kakšen poseben razlog: obletnica, dogodek s posebno težo ne le za Slovenijo, ampak Cerkev v Evropi, celo svetu.

Škof Jamnik se je skupaj z drugimi člani SŠK spomladi 2018 udeležil obiska ad limina v Vatikanu. FOTO: Vatican Media

Ali morata biti vabili cerkvenega in državnega vodstva usklajeni?

Seveda, vabila morajo biti usklajena, tako s strani državnega vodstva, predsednika republike in predsednika vlade, kot tudi s strani predsednika škofovske konference. Želja po obisku papeža Frančiška v Sloveniji je gotovo navzoča na obeh straneh, kar je seveda pomembno. Če bi ga povabila samo ena stran, se papež na vabilo ne bi odzval.

Sveti oče, le pridite v Slovenijo, čakamo Vas, veseli Vas bomo, pa še daleč nismo!

Nova priložnost za povabilo bo že konec letošnjega marca, ko je v Rimu predvideno plenarno zasedanje Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (ComECE). Na programu je tudi srečanje škofov s papežem Frančiškom in morda mu takrat lahko rečem: »Sveti oče, le pridite v Slovenijo, čakamo Vas, veseli Vas bomo, pa še daleč nismo!« (nasmeh)

Katere teme bi papeža lahko pritegnile v Slovenijo? Verjetno prej kakšen dogodek, ki bi presegal zgolj slovenske razmere?

Ena takšnih tem bi bilo gotovo medreligijsko srečanje: papeža bi pritegnil dogodek, ki bi si prizadeval za mir na Balkanu, v Evropi, kar bi bilo v našem prostoru mogoče pripraviti. Slovenija ima izjemen geopolitični položaj, tu se namreč srečujejo romanska, nemška in slovanska kultura, zato lahko odigramo pomembno vlogo tudi pri tovrstnih prizadevanjih.

V kontekstu dialoga med religijami bi bil papežev obisk v Sloveniji mogoč, morda nekaj podobnega kot Blejski forum v okviru Cerkve.

Morda nekaj podobnega, kot je Blejski forum, vendar v okviru Cerkve: kjer ne bi govorili le o kapitalu in gospodarstvu, ampak predvsem o tem, kaj lahko verstva na tem območju storijo za to, da bi na Balkanu in v Evropi zavladal mir oz. da bi se reševale hude napetosti, ki se pojavljajo na tem območju. V kontekstu dialoga med religijami bi bil papežev obisk morda mogoč.

Papež je pripravljen veliko storiti na področju mirovnih prizadevanj, pa tudi hudih stisk ljudi, recimo migrantov, ter bolnih in trpečih, česar se bo dotaknil tudi na Madžarskem.