Kazahstanski verniki si želijo, da bi ikono v obliki triptiha blagoslovil papež Frančišek, ki ga tamkajšnja prestolnica Nursultan gosti med 13. in 15. septembrom. V Kazahstanu je sicer več kot 70 odstotkov prebivalcev muslimanov.

Mati je skupna podoba, ki povezuje človeštvo - vsi smo se rodili, vsi smo prišli na ta svet po zaslugi svojih mater.

Umetnik Dosbol Kasimov je v začetku letošnjega avgusta v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo EWTN News povedal, da je navdih za podobo dobil v ljubezni in spoštovanju do mater v svoji kulturi. Mati je »skupna podoba«, ki povezuje človeštvo, je dejal Kasimov: »Vsi smo se rodili, vsi smo prišli na ta svet po zaslugi svojih mater.«

Velika ikona z naslovom »Mati velike stepe« je nastala po naročilu nadškofa Tomasza Pete iz katoliške škofije Presveta Marija (Maria Santissima) v kazahstanski prestolnici. Kazahstanska stepa je polpuščavsko travišče brez dreves, ki pokriva severni del države, južno od gorovja Ural.

Kazahstanski umetnik Dosbol Kasimov. FOTO: Alexey Gotovsky/CNA

Nadškof Peta je za EWTN News pojasnil, da je podoba kazahstanske Marije in Jezusa namenjena za edino kazahstansko Marijino svetišče Marije Kraljice miru v mestu Ozernoe, približno 400 kilometrov severozahodno od Nursultana. Slika prikazuje Devico Marijo kot kazahstansko žensko, oblečeno v tradicionalna oblačila, ki v naročju drži svojega sina, Dete Jezusa, odetega v obleko odraslega moškega, kar je znamenje njegove prihodnje smrti in rimske tunike, ki jo bo nosil med potjo na križ.

Pri EWTN News so se z umetnikom pogovarjali v obdobju, ko je slika še nastajala: Kasimov je spregovoril o nekaterih tradicionalnih kazahstanskih simbolih, ki jih je vključil v ikono.

Staroselski Kazahi so večinoma sunitski muslimani, ki so najbolj razširjena vera v državi.

»Kazahstansko okrasje, tako kot vse okrasje na svetu, ima svoje simbole. Svetniški sij je narejen v obliki zvezde. Na eni strani je roža, na drugi zvezda, na tretji strani pa je del kazahstanske preproge 'Tuskeiz',« je pojasnil umetnik. Jezusov svetniški sij je po slikarjevih besedah v obliki kazahstanskega znamenja »shanyrak« in skupnega kulturnega simbola, ki temelji na obliki križa.

Staroselski Kazahi so večinoma sunitski muslimani, ki so najbolj razširjena vera v državi. Po statističnih podatkih popisa prebivalstva iz leta 2009 je druga najbolj razširjena vera rusko pravoslavno krščanstvo z več kot 20 odstotki prebivalcev. V državi, kjer po podatkih iz leta 2008 živi okoli 250.000 katoličanov latinskega obreda, je svoj dom našlo tudi veliko priseljencev.

Nova kapela bo zgrajena v obliki jurte, tradicionalnega okroglega šotora, ki ga uporabljajo nomadske skupine v Srednji Aziji.

Slikar, ki v domovini velja za cenjenega umetnika, je izrazil upanje, da bodo Kazahstanci njegovo delo sprejeli »z ljubeznijo in toplino, saj je to predvsem podoba matere«: »To je moje osebno mnenje: mislim, da so Kazahstanci zelo strpni in zlahka sprejmejo vsako kulturo.« Dokončana ikona naj bi na vsaki strani vsebovala ploščo, na kateri bo upodobljen kazahstanski angel, ki igra na tradicionalna glasbila.

Ko bo podobo v Nursultanu blagoslovil papež Frančišek, ki ga v mestu pričakujejo jutri, jo bodo postavili v novo molitveno kapelo v svetišču Marije Kraljice miru v Ozernoeju.

Po besedah nadškofa Pete bo nova kapela zgrajena v obliki jurte, tradicionalnega okroglega šotora, ki ga uporabljajo nomadske skupine v Srednji Aziji. Svetišče bo dobilo tudi nov sprejemni center za romarje, posvečen sv. Janezu Pavlu II. Nova kapela je »namenjena vsem ljudem, ne glede na vero in narodnost; ta jurta bo kraj srečanja z Marijo in prek nje z Jezusom,« je pojasnil nadškof Peta.

»Mati velike stepe«. FOTO: Alexey Gotovsky/CNA

Slikar Kasimov je še povedal, da je bil pred težko odločitvijo, ko ga je nadškof Peta prosil, naj ustvari ikono Marije in Deteta Jezusa, saj sam ni kristjan, niti ni posebej veren. »Ko je prišla ponudba, naj ustvarim to podobo, sem seveda malce podvomil,« je dejal. »Toda potem sem se pogovoril s sorodniki, brati, prijatelji, in vsi so rekli: seveda moraš to ustvariti, to je naša skupna kultura.«

Dete Jezus se po eni strani ne želi ločiti od matere, po drugi strani pa ... nekje v njegovi globini, v njegovi mladi podzavesti, obstaja tudi razumevanje, da ima svojo pot, tako kot ima vsak človek na svetu svojo pot.

Kot je še dejal, je želel z ikono izpostaviti »lepoto naših žensk« in jo približati svetu. Marija je prikazana, kako gleda stran, ker »Kazahstanci menijo, da ni povsem prav ali vljudno, če ženska gleda neposredno v obraz sogovornika«. »V kazahstanščini pravimo: 'Tygylyp Karama', ne glej naravnost predse,« je pojasnil Kasimov. »Ženska ne sme gledati neposredno v gledalca, ampak je zazrta v daljavo. To je izraz skromnosti in del bontona.«

Marijin pogled je mogoče razlagati tudi tako, da razmišlja o prihodnosti, da »sluti, kaj se bo zgodilo z njenim sinom,« je dejal umetnik. Dete Jezus, ki gleda v drugo smer od svoje matere, »izraža mešane občutke«: po eni strani se ne želi ločiti od matere, po drugi strani pa ... nekje v njegovi globini, v njegovi mladi podzavesti, obstaja tudi razumevanje, da ima svojo pot, tako kot ima vsak človek na svetu svojo pot.«