Več sindikatov (Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, Sindikat zdravnikov družinske medicine Praktik.um, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Sindikat delavcev v zdravstveni negi …), Zdravniška zbornica Slovenije, Mladi zdravniki Slovenije in številni posamezni zdravniki so raztrgali interventni zakon v zdravstvu, ki ga je minuli petek Vlada poslala v Državni zbor.

Vložek v zdravstvo se večkrat povrne, če je obravnava pravočasna in dobra, saj gre bolnik hitro nazaj v normalno življenje, bolniški staleži so krajši, kronične bolezni bolje zdravljene ... Predlogi so dobri in številni ter se prašijo v predalih ministrstva. (Janez Dolinar)

Zakon med drugim v primeru izrednih dogodkov, tudi ob nenadnem pomanjkanju zdravstvenih delavcev, predvideva možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu ali sklepanja podjemnih pogodb ali izrabe letnega dopusta ali stavke. Na zakon letijo tudi očitki, da ni bil sprejet v socialnem dialogu.

Predsednik Združenja slovenskih katoliških zdravnikov Janez Dolinar. FOTO: Jože Potrpin

Kakšno je njihovo stališče do vloženega interventnega zakona v zdravstvu; kaj bi v njem moralo biti, pa ni, in kaj v njem je, pa ne bi smelo biti; kakšne bodo posledice zakona – na vse to je za spletno Družino odgovarjal zdravnik anesteziolog v Splošni bolnišnici Novo mesto Janez Dolinar, dr. med., predsednik Združenja slovenskih katoliških zdravnikov (ZSKZ).

Odgovarjal je zdravnik anesteziolog v Splošni bolnišnici Novo mesto Janez Dolinar, dr. med., predsednik Združenja slovenskih katoliških zdravnikov (ZSKZ).

Ali v Združenju slovenskih katoliških zdravnikov delite večinsko kritične odzive do napovedanega interventnega zakona v zdravstvu?

Interventni zakon je bil vložen s strani vlade po nujnem postopku in med drugim prinaša v slovenski prostor nevaren precedens prisilnega dela zdravstvenih delavcev, ki ga lahko odredi že kar pristojni minister npr. v primeru pomanjkanja kadra, povečanega obsega dela … Tako stanje je v slovenskem zdravstvu realnost že več kot deset let. V Združenju slovenskih katoliških zdravnikov povsem delimo mnenje ostalih zdravniških organizacij, da je vloženi zakon popolnoma neprimeren in skrajno žaljiva provokacija, ki je velik korak stran od tako napovedane reforme zdravstvenega sistema.

Bolniki si gotovo želijo imeti spočite, zadovoljne zdravnike in zdravstvene delavce, ki jih bodo lahko kar najbolje oskrbeli. Tovrstno povečevanje delovnih obveznosti bo še dodatno poglobilo spiralo upada števila zaposlenih in kakovosti zdravstvene obravnave. (Janez Dolinar)

Kateri predvideni ukrepi so, bodisi z vidika zdravstvenega osebja bodisi z vidika pacienta, najbolj nesprejemljivi?

Kot že omenjeno, se zakon posveča predvsem, kako zdravnike in zdravstvene delavce prisiliti k povečanju obsega dela in obvezni dežurni službi, kar ob dejstvu, da že sedaj skorajda vsi zdravniki za zagotavljanje zdravstvene oskrbe bolnikov precej presegajo evropsko direktivo, ki tedensko število delovnih ur za zdravstvene delavce strogo omejuje na največ 40+8 ur, pomeni grobo kršitev ustavnih in delovnih pravic zdravstvenih delavcev. Bolniki si gotovo želijo imeti spočite, zadovoljne zdravnike in zdravstvene delavce, ki jih bodo lahko kar najbolje oskrbeli. Tovrstno povečevanje delovnih obveznosti bo še dodatno poglobilo spiralo upada števila zaposlenih in kakovosti zdravstvene obravnave.

Veja, na kateri naše zdravstvo sedi, se še komaj drži drevesa. Zdravniki, medicinske sestre, tehniki in drugi zdravstveni delavci z lastnimi rokami tudi za ceno lastnega zdravja že leta podpiramo vejo, da se ne bi zlomila. Glavni ukrep trenutne vlade je bil »nakup nove, boljše žage«. (Janez Dolinar)

Se strinjate z oceno dr. Simona Podnarja, da »je to najboljši način, kako mlade odvrniti od kariere v zdravstvu. Ti brezumni ukrepi žagajo vejo, na kateri sedimo!«?

Veja, na kateri naše zdravstvo sedi, se še komaj drži drevesa. Zdravniki, medicinske sestre, tehniki in drugi zdravstveni delavci z lastnimi rokami tudi za ceno lastnega zdravja že leta podpiramo vejo, da se ne bi zlomila. Glavni ukrep trenutne vlade je bil »nakup nove, boljše žage«. Med epidemijo se nihče od nas ni spraševal, ali bomo pomagali ali ne. Bili smo in bomo tam za naše bolnike. Kljub neštetim predlogom, ki so jih podale npr. zdravniške organizacije, pravega sogovornika nimamo.

Zakon se posveča predvsem, kako zdravnike in zdravstvene delavce prisiliti k povečanju obsega dela in obvezni dežurni službi, kar pomeni grobo kršitev ustavnih in delovnih pravic zdravstvenih delavcev. (Janez Dolinar)

Katere za vas ključne ukrepe bi moral interventni zakon vsebovati, pa jih ne?

Verjetno bo za spremembe potreben upor uporabnikov, torej bolnikov. Najbolj nujno je treba zagotoviti ustrezne delovne pogoje in delovne obremenitve, kar pomeni obsežno razbremenitev administrativnega dela na praktično vseh področjih, ter narediti medicino zopet privlačno in neizbežno bolje plačano področje, saj brez tega ne bo možno privabiti dovolj kadra za kakovostno in varno obravnavo bolnikov. Vložek v zdravstvo se večkrat povrne, če je obravnava pravočasna in dobra, saj gre bolnik hitro nazaj v normalno življenje, bolniški staleži so krajši, kronične bolezni bolje zdravljene ... Predlogi so dobri in številni ter se prašijo v predalih ministrstva.