Dokument, ki ga je pred kratkim objavila kongregacija, nosi naslov »Identiteta katoliških šol za kulturo dialoga«. Po navedbah spletnega portala Vatican News temelji na dveh motivih, in sicer »potrebi po jasnejšem zavedanju in doslednosti katoliške identitete v cerkvenih izobraževalnih ustanovah po vsem svetu ter preprečevanju konfliktov in delitev v izobraževanju.« Dokument sledi cilju, ki ga zagovarja tudi papež Frančišek, to je, da bi Cerkev ostala močna in enotna na področju izobraževanja ter prispevala k izgradnji bolj bratskega sveta.

Cerkev je mati in učiteljica

Navodilo zlasti poudarja, da je Cerkev »mati in učiteljica«. Njeno vzgojno delovanje torej ni človekoljubno delo, temveč bistveni del njenega poslanstva, ki temelji predvsem na univerzalni pravici do izobraževanja. Med pomembnimi načeli navodila je tudi odgovornost vseh, v prvi vrsti staršev, ki imajo svobodno pravico, da v skladu s svojo vestjo izberejo vzgojno pot za svoje otroke, država pa mora v okviru zakonskih možnosti zagotavljati različne izobraževalne možnosti, v katerih se prepletata evangelizacija in celostna rast človeka.

Učitelji kot Kristusove priče

Dokument med drugim spodbuja razmišljanje o učiteljih kot Kristusovih pričah, zavzema se za sodelovanje med starši in učitelji ter katoliškimi in nekatoliškimi šolami. Koncept katoliških šol vidi kot skupnosti, ki jih prežema evangeljski duh svobode in dobrodelnosti, pri čemer spodbujajo k solidarnosti.

Država mora v okviru zakonskih možnosti zagotavljati različne izobraževalne možnosti, v katerih se prepletata evangelizacija in celostna rast človeka.

Kultura skrbi kot kompas za družbo

Kot je poudarjeno v dokumentu, imajo katoliške šole tudi nalogo vzgajati za »kulturo skrbi«, ki zagovarjajo vrednote, ki temeljijo na priznavanju dostojanstva vsakega človeka, skupnosti, jezika, etnične pripadnosti, vere in vseh temeljnih pravic, ki iz tega izhajajo. Kultura skrbi je dragocen kompas za družbo, ki oblikuje ljudi, ki so odprti za poslušanje, konstruktivni dialog in medsebojno razumevanje.

V dialogu s skupnostjo

Katoliške izobraževalne ustanove ne smejo biti zaprt model in morajo biti v neprestanem dialogu s celotno skupnostjo, tudi s tistimi, ki z nami ne delijo katoliškega nauka. »Ne smemo izgubiti misijonarskega naboja in se umakniti na samoten otok,« piše v dokumentu in izpostavlja, da moramo gojiti zavedanje o lastni krščanski identiteti.

Kultura skrbi je dragocen kompas za družbo, ki oblikuje ljudi, ki so odprti za poslušanje, konstruktivni dialog in medsebojno razumevanje.

Zaščita pravic katoličanov in katoliških šol

Še ena pomembna točka dokumenta je zahteva po jasnih pristojnostih in zakonodaji. Zgodi se namreč lahko, da država katoliškim ustanovam vsiljuje pravila, ki niso »v skladu z naukom Cerkve ali so v nesoglasju z versko svobodo in s katoliško identiteto šole.«

V takšnem primeru je smiselno zaščititi pravice katoličanov in njihovih šol, tako skozi dialog z državnimi organi kot v iskanju pravice na pristojnih sodiščih, še piše v navodilu.