Cerkev sv. Petra in Pavla v mestu Veliki Novgorod na severozahodu Rusije so v teh dneh vrnili Katoliški cerkvi, je po navedbah avstrijskega Kathpressa poročala tiskovna agencija Pro Oriente, pri čemer se je sklicevala na podatke moskovske katoliške nadškofije. Že pred 25 leti je nadškofija izdala zahtevo ruskim oblastem za vrnitev cerkvenega objekta, prošnji je bilo zdaj naposled ugodeno. Pred nekaj dnevi je pomožni škof Nikolaj Dubinin v svetišču obhajal prvo bogoslužje. V nagovoru vernikom je povedal, da se s krajevnimi cerkvenimi oblastmi veseli vrnitve zaseženega premoženja.

Cerkev so postavili poljski katoličani, ki so bili izseljeni iz domovine. Posvečena je bila leta 1893. Sovjetske oblasti so jo leta 1933 zaprle, odtlej je služila kot kinodvorana. Od leta 1996 si je katoliška stran prizadevala, da bi svetišče znova dobila v svojo last. V teh letih so verniki nekatere prostore že lahko uporabljali v bogoslužne namene. V letih 2009/10 sta bila obnovljena oba cerkvena zvonika.

Mesto z dolgoletnim katoliškim izročilom

Veliki Novgorod, ki se je do leta 1999 imenoval le Novgorod, leži okoli 160 kilometrov jugovzhodno od Sankt Petersburga in se ponaša z dolgoletnim katoliškim izročilom. Prva poročila o katoliških cerkvah na tem območju (za vojake iz Baltika in Skandinavije ter trgovce iz nemško govorečega prostora) izvirajo iz 11. stoletja.

Novgorod je bil že v 9. stoletju prva prestolnica mlade Kijevske Rusije. Od 12. do 15. stoletja je bil Novgorod prestolnica Republike Novgorod in pomemben posrednik med Rusijo in Vzhodom, dokler ni postal sestavni del centraliziranega ruskega cesarstva.

Katoliško občestvo v Novgorodu je bilo živo do okoli leta 1500, znova je nastalo v 19. stoletju. Pod komunistično vladavino je maloštevilčna katoliška skupnost zelo trpela, šele po političnem preobratu je znova lahko zaživela običajno življenje.

Del moskovske nadškofije

Veliki Novgorod sodi v katoliško nadškofijo Matere Božje v Moskvi. Ta je bila ustanovljena leta 1991 kot apostolska administratura v evropskem delu Rusije, leta 2002 pa je bila povzdignjena v nadškofijo. Trenutno jo vodi italijanski nadškof Paolo Pezzi. Pomožni škof Dubinin, prvi domačin na položaju katoliškega škofa po stotih letih, je pristojen za severozahodni del nadškofije, med drugim za Sankt Petersburg, Kaliningrad in Veliki Novgorod.

Rimsko-katoliška cerkev je v Rusiji zgolj majhna Cerkev diaspore. Med 142 milijoni Rusov je po uradnih cerkvenih podatkih 800.000 katoličanov, kar predstavlja le malce več kot 0,5 odstotka celotnega prebivalstva.

V Rusiji obstajajo štiri katoliške škofije z velikanskimi razsežnostmi:poleg nadškofije Matere Božje v Moskvi so tu še škofija sv. Klemena v Saratovu, škofija Jezusove spremenitve v Novosibirsku v zahodni Sibiriji in škofija sv. Jožefa v Irkutsku v vzhodni Sibiriji. Slednja je po površini največja rimsko-katoliška škofija na svetu.