No, mogoče v najboljšem primeru gremo v župnišče, kjer se s svojimi zadrgnjenimi katoliškimi prijatelji pogovarjamo o tem, kateri del svete maše nam je najljubši.

Ah, ti stereotipi

Ampak, a ti nekaj povem? Katoličani smo v resnici izpopolnili umetnost praznovanja bolj kot kdor koli drug. Nihče nas ne prekaša v tem. Veselje in praznovanje sta v samem srcu katoliške vere.

Članek je bil najprej objavljen v reviji #najst, nov.-dec. 2021, reviji za najstnike.

Poglej, koliko praznikov imamo. To je res noro. Liturgično leto je posejano z njimi. Cel sistem praznikov imamo: zapovedani slovesni prazniki, slovesni prazniki, prazniki, godovi, da ne govorim o tem, da je treba vsak teden praznovati nedeljo. Velika noč, božič, velikonočni čas z vnebohodom, binkoštmi pa božični čas z Gospodovim razglašenjem. Marijini prazniki. Pa da ne govorim o vseh osebnih praznikih: krstu, prvem obhajilu, birmi, poroki, posvečenjih. Še za pogreb ga žuramo. Ostali so tako neizvirni, da ne znajo niti svojih praznikov izumiti. Božič, velika noč, »dan mrtvih«, valentinovo – sami katoliški prazniki.

Pa to še ni vse. Ne samo, da smo izkoristili vse možnosti za praznovanje, izpopolnili smo tudi načine, kako praznovati.

Priprava

Če želiš imeti lep praznik, ti mora priprava prej pomagati, da ga boš res cenil. Tako ima vsak velik praznik prej svoj post. Vsaka nedelja ima svoj petek, božični čas ima adventni čas in velikonočni čas ima postni čas. Čas spokornosti, odpovedi, v katerem spoznaš svojo realnost, »pobuškano« in pritlikavo, zato da lahko za praznik praznuješ, da nam je Bog namenil mnogo več kot to – prostor ob sebi na Jagnjetovi gostiji.

Ne samo, da smo izkoristili vse možnosti za praznovanje, izpopolnili smo tudi načine, kako praznovati.

Molitev in sv. maša

Kljub stereotipom brez tega ne gre. :) Edino logično je, da Boga ne izpustiš iz svojega praznovanja. Sveta maša ni bila zaman ustanovljena na praznovanju, pri večerji. Bog je izvir veselja, zato ne bi bilo logično, da ga zavestno ne vključiš v svoje praznovanje. Molitev je dolgočasna samo, če se ne zavedaš, da je On, h kateremu moliš, dejansko živ in te sliši.

Skupnost

Naj bo družina ali prijatelji. Vemo, da ni dobro, če je človek sam. Več nas je, lepše je. Navada je, da večji ko je praznik, več ljudi pride skupaj. Veselje želimo širiti naprej. Čas, preživet s tistimi, ki jih imaš rad, je ključen za dobro praznovanje.

Veselje želimo širiti naprej. Čas, preživet s tistimi, ki jih imaš rad, je ključen za dobro praznovanje.

Hrana in glasba

Velikonočni pirhi, šunka, hren ali pa božične melodije, ki zazvenijo na božično jutro. Ja, tako daleč smo šli katoliki, da bi res vsak praznik bil nekaj posebnega.

Na koncu nas vse to spominja na razlog za naše praznovanje. In to je tisto, kar na koncu naredi razliko v primerjavi z drugimi. Praznovanje nas spominja, kdo je smisel našega obstoja. Obuja nam hvaležnost za to, kar imamo, kar smo prejeli iz rok Dobrote same. Počasi se bližajo prazniki. Ne pozabi na zgornje stvari in verjamem, da bo ta čas vse prej kot dolgočasen.

Članek je bil objavljen v reviji #najst, nov.-dec. 2021, reviji za najstnike. Revijo lahko prelistate TUKAJ in spremljate tudi na Facebooku in Instagramu. Posamezen izvod stane 4,90 evra, naročnina za 6 številk letno je 29,40 evra. Naročila: narocila@druzina.si, 01 360 28 28. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin.