Primerjali so izračune stroškov po trenutno veljavnih cenah za ogrevanja na drva, pelete, zemeljski plin, kurilno olje in toplotne črpalke. Osredotočili so se na dve ključni vprašanji: koliko znašajo stroški ogrevanja in kolikšna je začetna investicija vgradnje ogrevalnega sistema. Višja investicija se splača samo v primeru prihranka energije na daljši rok, izpostavljajo na portalu Primerjam.si, ki so jim pri izračunih pomagali njihovi strokovnjaki za ogrevalne sisteme in svetovalci mreže ENSVET.

Raziskavi ob rob

»Pri izračunu stroškov ogrevanja je treba upoštevati cene energentov in izkoristek ogrevalnega sistema. Za lažjo primerjavo zato cene spravimo na skupni imenovalec, pri čemer govorimo o ceni koristne energije. Vzemimo za primer povprečno enodružinsko stanovanjsko hišo z ogrevalno površino 140 m², izoliranim podstrešjem, dvoslojnimi PVC-okni in 8-centimetrsko termoizolacijsko fasado. Predpostavimo, da znaša letna poraba energije 20.000 kWh,« so zapisali avtorji raziskave.

Najcenejši in najdražji

Gledano zgolj letni strošek ogrevanja, so najcenejši toplotna črpalka voda/voda (640 €), peč na drva (700 €) in toplotna črpalka zemlja/voda (720 €), najdražji pa peč na olje (2600 €) in plinska peč UNP (3920 €). Okvirna višina investicije je najnižja pri peči na pelete in peči na olje (po 2500 €) ter pri plinski peči (3000 €), najvišja pa pri toplotni črpalki voda/voda (11.000 €) in toplotni črpalki zemlja/voda (12.000 €).

Letni stroški ogrevanja in višina investicije. VIR: primerjam.si

Skupni stroški po 10 letih

Primerjava skupnih stroškov po 10 letih pa pokaže, da boste daleč najmanj – 10.500 € - odšteli pri peči na drva, pa tudi pri toplotnih črpalkah: zrak/voda 16.900 €, voda/voda 17.400 € in zemlja/voda 19.200 €. Dražje boste prišli skozi 10 let pri plinski peči (energent zemeljski plin) – 24.000 €, pri peči na pelete (26.500 €) in pri peči na olje (28.500 €), daleč najdražja pa je plinska peč (energent UNP), ki vas bo v 10 letih »olajšala« za 42.200 €. Podatki so okvirni, opozarjajo pri Primerjam.si.

Drva in peleti

Najcenejše je torej še vedno ogrevanje na drva, ki pa niso primerna za vse domove, z njimi je tudi največ dela in zahtevajo prostor za skladiščenje. In čeprav gre za obnovljiv vir energije, obremenjujejo okolje z emisijami in trdimi delci. Peleti? Zaradi učinkovitega izgorevanja so izpušni plini od peletov v primerjavi z drvmi čistejši, proces je avtomatiziran in lahko nadzorovan na daljavo. Je pa dokaj zahtevno skladiščenje peletov, saj morajo biti ves čas povsem na suhem.

Toplotna črpalka: ekonomična in ekološka

V toplotno črpalko je treba investirati več, a se investicija na dolgi rok povrne. Z njo je ogrevanje najbolj ekonomično in ekološko. Njena življenjska doba je 25 let oziroma desetletje več kot pri ostalih ogrevalnih sistemih. Za večino domov je najprimernejša toplotna črpalka zrak-voda. Izvedbi voda-voda in zemlja-voda sta zahtevnejši zaradi vrtine ali izkopa za zemeljske kolektorje, zato je investicija višja, so pa tovrstne toplotne črpalke učinkovitejše in porabijo manj električne energije.

Subvencije, da ali ne?

Ogrevanje na plin, ki je najčistejše fosilno gorivo? Cene za zemeljski plin so se zadnje čase – po prejšnji skokoviti rasti – umirile in celo nekoliko padle, kar pa ne drži za UNP (utekočinjen naftni plin), ki je ta čas daleč najdražji energent in ga je priporočljivo namestiti zgolj v primeru, da nimate druge alternative, še poudarjajo na portalu Primerjam.si. Za ogrevanje na plin, v nasprotju z ostalimi ogrevalnimi sistemi, niste upravičeni do subvencije ekosklada.

Na naslovni fotografiji: Ogrevanje na drva je še vedno najcenejše, toda ... FOTO: Tatjana Splichal