Predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš je izpostavil še pomanjkanje medicinskih sester in tudi preobremenjenost družinskih zdravnikov. »Številne nepotrebne napotitve so rezultat tega, da zdravniki na primarni ravni nimajo dovolj časa, da bi postavili diagnozo,« pa je STA povzela besede predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Bojane Beović.

Primanjkuje 1300 zdravnikov

Čeprav je skupno število zdravnikov v zadnjem obdobju postopno rastlo, je Slovenija v razmerju med zdravniki in številom prebivalcev še vedno pod povprečjem EU. Med razlogi za povečane potrebe po zdravnikih je Beovićeva izpostavila daljšanje življenjske dobe in razvoj medicine z novimi postopki zdravljenja, ki so na voljo bolnikom. V Sloveniji po ocenah primanjkuje okoli 1300 zdravnikov.

»Uvoz« tujih zdravnikov

Pozvala je k previdnosti pri rasti števila razpisnih mest na medicinskih fakultetah, ki naj bo postopno in ob dobro izobraženih profesorjih. O »uvozu« tujih zdravnikov pa je pojasnila, da se je zadnje čase število tujih zdravnikov, ki se vpišejo v zdravniško zbornico, rahlo povečalo, zlasti zaradi izjemnih naporov direktorjev zdravstvenih domov in županov, da pritegnejo predvsem zdravnike iz nekdanje skupne države.

Presenetljiv uspeh tujih diplomantov

Se pa tam razmere za zdravnike izboljšujejo, zato zanje Slovenija ni več privlačna. »Presenetljiv je tudi uspeh tujih diplomantov na strokovnem izpitu v Sloveniji. V zadnjem času ga je uspešno opravilo zgolj 61 % tujih diplomantov, medtem ko je ta delež za slovenske diplomante 95 %,« je STA še citirala Bojano Beović.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. FOTO: ZZS

Preobilna košarica

Poredoš je med razlogi za daljšanje čakalnih vrst navedel še preobilno košarico zdravstvenih storitev, ki jih plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), glede na razpoložljiva sredstva. »Zato zavarovalnica razpisuje zdravstvene programe v omejenem obsegu in so tisti, ki jih presegajo, včasih šikanirani kot izgubarji,« je posvaril.

Izogibanje »dragih« pacientov

Obenem ZZZS po njegovem cene zdravstvenih storitev določa na podlagi razpoložljivih sredstev in števila obljubljenih storitev, ne pa na osnovi realne ocene stroškov, zato se nekatere zdravstvene ustanove izogibajo »dragih« pacientov, ki nato po nepotrebnem končajo v terciarnih ustanovah. Podobno je poudaril tudi predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina.

Nujno zlo

Kot je dejal, so javni zdravstveni zavodi podvrženi Zakonu o javnih zavodih, koncesionarji pa Zakonu o gospodarskih družbah. Predstavniki zdravniških organizacij so podčrtali še, da so čakalne dobe »nujno zlo«, ki ga poznajo povsod po svetu, problematične pa so nedopustno dolge čakalne dobe, je še poročala STA.

Hitreje kot marsikje drugje

Po besedah predstojnika interne klinike UKC Ljubljana Zlatka Frasa so slovenski revmatologi pred leti ugotovili, da pridejo slovenski bolniki kljub dolgim čakalnim dobam do bioloških zdravil hitreje kot marsikje drugje po Evropi, po drugi strani pa v vrstah pogosto čakajo bolniki, ki zdravstvene storitve sploh ne potrebujejo, zato je pozval k objavljanju podatkov, ki bi čim realneje prikazovali dejansko stanje.

Pavel Poredoš, predsednik Slovenske medicinske akademije. FOTO: Bogomir Štefanič

Omogočiti različne oblike dela

Za zmanjšanje čakalnih dob je, tako Pavel Poredoš, treba omogočiti zdravnikom različne oblike dela: tistim, ki delujejo na področju javnega zdravstva, denimo, da v svojem prostem času opravljajo delo pri katerem koli delodajalcu, saj se tako lahko poveča dostopnost do zdravstvenih storitev, je poudaril.

Ustrezno nagrajeni

»Podpiramo sicer, da zdravniki v svojem prostem času izvajajo dodatne storitve pri primarnem delodajalcu v okviru javnega sistema, toda za to morajo biti ustrezno nagrajeni in imeti pogoje za izvajanje dejavnosti, ki so primerljivi s tistimi pri koncesionarjih ali zasebnikih,« je pristavil predsednik Slovenske medicinske akademije (SMA).

Večja dostopnost, če ...

Dostopnost v zdravstvu bi bila večja, če bi bili tudi koncesionarji obvezani sodelovati v neprekinjenem zdravstvenem varstvu in zagotavljanju oskrbe urgentnih bolnikov. Profesor na ljubljanski Medicinski fakulteti Aleš Blinc pa je opozoril, da predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti ne bi vplival na kapaciteto javnih zdravstvenih zavodov, verjetno bi zmanjšal kapacitete zasebnega zdravstva, ne bi pa vplival na plačevanje zdravstvenih storitev.