V Društvu Gibanje za življenje želijo »nagovoriti vsakega posebej, da se ozre sprva vase, razmišlja, za kaj vse je lahko hvaležen v življenju, da se odloči za gojitev kulture življenja, občuduje Božje stvarstvo in tudi sam postane pričevalec veselja«. Poslanico ob letošnjem Tednu za življenje je napisala Metka Klevišar.

Brezje, Kurešček in Rakovnik

Organizatorji najprej vabijo na Brezje, kjer bo v nedeljo, 6. oktobra, ob 15. uri, najprej molitvena ura za življenje, uro pozneje (ob 16. uri) pa evharistično bogoslužje, na katerem bo maševal asistent Gibanja za življenje Anže Cunk, k somaševanju pa so vabljeni tudi drugi duhovniki.

V četrtek, 12. oktobra, bo na Kureščku ob 17. uri molitev pred Najsvetejšim, ob 18. uri pa maša za nerojene otroke in spoštovanje svetosti življenja. Maševal bo Miro Šlibar.

Osrednje srečanje pa bo tokrat nekoliko drugačno. V četrtek, 24. oktobra, ob 19.30, bo na Rakovniku potekal večer sodobne krščanske glasbe (skupina Odsev) s pričevanji o korajži ob sprejemanju realnosti življenja.

Več o 33. Tednu za življenje lahko najdete tukaj.

V nedeljo, 13. oktobra, naj bi pri mašah brali poslanico ob Tednu za življenje, ki jo v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Poslanica 33. Tedna za življenje - Korajža velja! Za več veselja do življenje.

Vsi radi živimo, čeprav se tega pogosto niti ne zavedamo in se šele takrat, ko je življenje ogroženo ali se nam izteka, zavemo, kako zelo smo navezani nanj. Eno samo življenje imamo in je neponovljivo. Zato ga spoštujmo, ker je dragoceno v vsakem trenutku, takšno kot je, od spočetja do naravnega konca.

Žal se v naši družbi vse premalo čuti, da se življenja veselimo, in se tudi premalo zavedamo, kdaj se ga še posebej lahko veselimo.

Dragoceno je tako zdravo in krepko, kakor tudi bolno in krhko življenje. Prav ob bolnih in prizadetih se izkaže naša človečnost. Kako znamo zanje skrbeti in jim pomagati? Kadar znamo biti človeški, v sebi na poseben način začutimo prav posebno veselje do življenja, tudi če je to težko. Kako pomembno je ob takem človeku obstati in ne zbežati stran! To je pomembno tako za tistega, ki pomoč potrebuje, kot za tistega, ki pomaga.

Življenja se lahko veselimo samo, če ga vidimo takšnega, kot je v realnosti, če v vsakem trenutku govorimo resnico in ničesar ne izrivamo in/ali pometamo pod preprogo.

Ko ga sprejemamo takšnega, kot je, si pri tem pomagajmo. Ravno to druženje ob medsebojni pomoči nas dela bolj človeške in nam prinaša veselje.

Za vse to pa je potrebna tudi korajža. Ali jo premoremo za ta namen, da bi bili znamenje upanja za ta svet?

Metka Klevišar