Bl. Maria Antonia de Paz y Figueroa, bolj znana po redovnem imenu Marija Antonija od sv. Jožefa, se je rodila leta 1730 v mestecu Villa Silípica v Argentini. Izvirala je iz slavne družine vladarjev in osvajalcev. Doma je prejela odlično vsestransko izobrazbo: intelektualno in versko, morala pa se je naučiti tudi domačih opravil.

Lepotica razumnega srca

Poleg telesne lepote je bila obdarjena tudi s prodornim razumom, trdno voljo, odprtim srcem, občutkom za odgovornost in veliko sposobnostjo razumevanja ljudske duše in njenih potreb. Že kot najstnica se je srečala z ignacijansko duhovnostjo in pri petnajstih letih svoje življenje posvetila Bogu. S še drugimi dekleti se je posvečala molitvi, pokori in apostolatu. Otroke je učila verouk ter skrbela za revne in bolne.

FOTO: FB Santuario Mama Antula

Duhovne vaje v vsako vas!

Ko so leta 1767 iz Latinske Amerike izgnali vse jezuite, je začutila navdih, naj na nek način nadaljuje njihovo delo in »popravi izgubo«. Začela je z apostolatom duhovnih vaj. Bosa, oblečena kot jezuit, s križem, oslom in vozom, ki ga je sama vlekla, je kot romarica bosa prepotovala stotine kilometrov po severni Argentini ter spodbujala, organizirala in izvajala duhovne vaje. Želja iti »tja, kjer Boga ne poznajo«, jo je vodila tudi v Urugvaj. Pripadniki indijanskega plemena Kečua so ji nadeli vzdevek Mama Antula.

Tu vse naj bi svoj pečat pustila Mama Antula. FOTO: mamaantula.com

V dvajsetih letih njenega delovanja je duhovne vaje opravilo okrog 100 tisoč ljudi! Ustanovila je več domov duhovnih vaj, tudi »Sveto hišo za duhovne vaje«, ki je danes narodni spomenik. Njen ugled naj bi bil tolikšen, da se je škof v Buenos Airesu nihče ni mogel biti posvečen v duhovnika, ne da bi prej šel skozi njeno hišo duhovnih vaj.

Zavetnica poslovnih žensk

Leta 1785 je v Buenos Airesu ustanovila skupnost Hčera božjega Odrešenika, da bi nadaljevala njeno delo. Umrla je 6. marca 1799 v Buenos Airesu. Papež Frančišek jo je leta 2016 razglasil za blaženo in postala je zavetnica skupnosti Hčera božjega Odrešenika ter poslovnih žensk. Njen god obhajamo 7. marca.

Izprosila čudež

Čudež, ki je bil odločilen za njeno jutrišnjo kanonizacijo, se je zgodil v Argentini. Gre za ozdravitev moškega, ki je bil zaradi ishemične možganske kapi s hemoragičnim infarktom na več področjih, globoke kome, septičnega šoka in večorganske odpovedi sprejet v bolnišnico v mestu Santa Fe. Empirični dokazi, zbrani po bolnikovi hospitalizaciji v enoti intenzivne nege v komi, kažejo na resnost njegovega stanja.

Družina, prijatelji in mnogi drugi so molili zanj na priprošnjo bl. Marije Antonije od svetega Jožefa.

Napovedi zdravnikov niso bile spodbudne: zaradi nepopravljive poškodbe možganov skoraj ni bilo možnosti, da bi lahko Claudio še kdaj živel normalno življenje. Družina, prijatelji in mnogi drugi so molili zanj na priprošnjo blažene Marije Antonije od svetega Jožefa. Čez nekaj dni so opazili bistveno izboljšanje. Učinki možganske kapi so se nerazložljivo spremenili! Po nekaj mesecih fizioterapije je Claudio ponovno postal samostojen in je lahko zopet normalno opravljal običajna dela.

Prva argentinska svetnica

Jutrišnje kanonizacije se še posebej veselijo Argentinci. Mama Antula je namreč prva svetnica, ki se je rodila in umrla na današnjih argentinskih tleh. Poleg tega jo nekateri imenujejo ustanoviteljico argentinskega naroda. Ne zaradi politične dejavnosti, temveč zaradi njenega neutrudnega oznanjevanja evangelija, ki je pustil pečat v verski in kulturni identiteti Argentincev.

FOTO: mamaantula.com

Argentinski škof Santiago Olivera, postulator v postopku kanonizacije bl. Mame Antule, je dejal, da jih razglasitev Mame Antule za svetnico spominja na »veličino strastnega življenja za oznanjevanje evangelija, ki spreminja, ter tako s preoblikovanjem src in življenj preoblikuje naše družine, našo družbo, našo ljubljeno domovino.«

Kar je nepogrešljivo za vse

Kardinal Angelo Amato, ki je bil v času njene beatifikacije prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, je katoličanom položil na srce, naj se od Mame Antule učimo pomena duhovnih vaj, njen zgled pa naj nas navdihuje za veselo oznanjevanje: »Občudovanje njene osebnosti naj postane posnemanje njenih kreposti in njenega apostolata, predvsem pa naj poživi izkušnjo duhovnih vaj kot nepogrešljivega zdravila za dobro duhovno zdravje in radosten apostolski zagon laikov, posvečenih oseb in duhovnikov.«